Piše: C. R., STA
Ljubljanski gasilci so čez noč nadaljevali črpanje vode iz objektov. Težavo v Ljubljani povzroča visoka podtalnica, pa tudi Sava, ki je poplavila ter se na območju Tacna in Sneberij še ni umaknila, je za STA zjutraj povzel namestnik poveljnika civilne zaščite ljubljanske občine Robert Kus. Več ljudi noči ni preživelo v svojih domovih.
Kot je povedal Kus, je 20 občanov prespalo v zasilnih nastanitvah v Zalogu, šest pa v Vikrčah.
Ponoči sicer ni prišlo do dodatnih razlivanj, vztraja pa zunaj struge Sava v Tacnu in Sneberjah. “Takoj, ko bodo vodostaji omogočali črpanja, bomo ta izvajali,” je napovedal Kus.
Ob tem je dodal, da so na področju Viča in Kozarij vodo iz objektov izčrpali že v petek do večera.
Ljubljano so v petek prizadele obsežne padavine, a težave je povzročila zlasti hitro narasla Sava, ki je bregove prestopila najprej na območju Tacna, nato pa še v Sneberjah. Poplavljala je tudi Gradaščica. Poplavilo je območje Viča, Broda, Vikrč in Tomačevega.
Črna na Koroškem še vedno odrezana od sveta
Za številnimi Korošci je težka noč. Območje Črne na Koroškem je še naprej odrezano od sveta, saj je v Mežiški dolini in tudi drugod po Koroški poškodovanih veliko mostov in cest, prekinjena je dobava elektrike in vode, marsikje ni telefonskih povezav. Na poti v Črno je vojska, ki je v regiji pomagala že v petek, prav tako gasilci od drugod.
Črna na Koroškem. Mi pravijo, vsi dovozi do tja prekinjeni. 🥺 pic.twitter.com/tTgEatG5mc
— Petra Janša (@petra_jansa) August 5, 2023
Celotno regijo še vedno ogrožajo poplave in vse več zemeljskih plazov, k sreči pa je minulo noč manj intenzivno deževalo, je za STA davi dejal regijski poveljnik civilne zaščite Alan Matijevič.
Prizadeta je celotna regija, najbolj pa Mežiška in Mislinjska dolina skupaj z Dravogradom, v Dravski dolini pa je po sedanjih podatkih največ težav zaradi zemeljskih plazov in zalitih objektov na območju občin Vuzenica in Podvelka, ni pa tako hudih poškodb infrastrukture kot v Mežiški in Mislinjski dolini.
“S Črno na Koroškem imamo še vedno povezavo samo prek regijskega centra za obveščanje z gasilci v gasilskem domu, vse ostale zveze ne delujejo, tako da tudi ne poznano razsežnosti nesreče v občini. Glavna prioriteta danes je najti pot do občine Črna, da lahko tja spravimo pomoč v moštvu, tehniki, tudi hrano in vodo, primanjkuje jim tudi dizelskega goriva za agregate,” je razmere opisal Matijevič.
V petek je pri intervencijah na Koroškem pomagalo več kot 120 gasilcev iz Pomurja, del teh je ostal do danes, prihajajo pa tudi novi iz Pomurja, prav tako na Koroškem danes pričakujejo pomoč gasilcev z Dolenjske. Že v petek so na Koroškem v intervencijah pomagali pripadniki Slovenske vojske (SV) s tehnično opremo, ki so prespali v prevaljski občini in so danes na poti v Črno.
Marsikje v regiji ni pitne vode, saj so poškodovani vodovodi, zato bo predvsem v Mežiški dolini danes prednostna naloga zagotoviti pomoč gasilcev s cisternami z vodo. Prav tako sta na poti na Koroško dve cisterni SV, je povedal Matijevič.
V Dravogradu so v petek zaradi nevarnosti proženja plazov evakuirali okoli 150 ljudi, evakuacije pa so bile tudi drugod po regiji. Na Ravnah na Koroškem, kjer prav tako ne pomnijo takšnih poplav, je zaradi naraslih vodotokov davi še odrezan del naselja Dobrije.
Matijevič ponovno poziva vse ljudi, da naj ne hodijo na pot, če ni nujno. Davi so namreč na Prevaljah že reševali osebo, ki je bila ujeta v vodi na cesti. Matijevič se vsem, ki sodelujejo v intervencijah in pomagajo, zahvaljuje za pomoč, vse pa prosi za potrpežljivost.
Medtem pretoki reke Drave na meji z Avstrijo niso kritični. Po podatkih, ki jih je Matijevič dobil od Dravskih elektrarn, bo pretok reke na meji z Avstrijo pri Dravogradu naslednjih 24 ur pod 1000 kubičnih metrov na sekundo, kar je bistveno manj, kot je bilo ob poplavah novembra 2012. Okoli 7.30 je bil pretok Drave pri hidroelektrarni Dravograd dobrih 900 kubičnih metrov na sekundo, pri hidroelektrarni Fala pa 1660 kubičnih metrov.
Bil sem v Zgornji Savinjski dolini ob poplavah novembra 1990. Bilo je hudo, zelo hudo. Toda tole, kar sem v Nazarjih, Ljubnem in Mozirju videl danes, je hujše. Naj bo noč povsod na ogroženih delih Slovenije bolj mirna kot zadnja. Čuvajmo življenja, za popravilo in nadomestilo… pic.twitter.com/IhlNYVWHeH
— Janez Janša (@JJansaSDS) August 4, 2023
Po obilnem deževju pod vodo tudi več domov za starejše
Petkovo deževje je obilico težav povzročilo tudi domovom za starejše. Največ težav imajo zaradi poplavljenih poslopij, motene preskrbe z elektriko in vodo, otežene dostave hrane ter nedostopnosti zaposlenih do delovnih mest. Po vsej državi imajo težave tudi pri izvajanju storitve pomoči na domu, so sporočili z ministrstva za solidarno prihodnost.
O poplavljenih poslopjih poročajo iz domov starejših v Mengšu, Trzinu, Medvodah in Kranju ter iz Centra slepih in slabovidnih Škofja Loka. Poplavilo je delavnico varstveno-delovnega centra Ince v Mostah ter prostore varstveno-delovnih centrov Jesenice in Saša v Mozirju. V Centru za usposabljanje, delo in varstvo Radovljica se je zrušil strop, poškodovanih ni bilo.
S težavami pri preskrbi s pitno vodo se soočajo predvsem v radovljiškem domu starejših, brez elektrike so bili v petek zvečer v Domu Na Fari.
Dom starejših na Prevaljah in druge ustanove s Koroške so ostali tudi brez dostopa do pitne vode in brez cestne povezave za dostavo zalog hrane. Kakšno je stanje v ustanovah v občini Črna na Koroškem, na ministrstvu v petek zvečer še niso vedeli, saj do poznega večera še niso uspeli vzpostaviti telefonskega stika. Ta občina je bila sicer cel dan nedostopna tudi za interventne službe.
Več domov se je soočilo s pomanjkanjem zaposlenih, saj ti zaradi razmer na cestah niso imeli oziroma ponekod še nimajo dostopa do delovnih mest. O tem izzivu poročajo predvsem iz domov za starejše v Posavju, saj ni mogoče prečkanje mostov z dolenjske in zasavske smeri.
V domovih za starejše po vsej državi poudarjajo, da storitve pomoči na domu in dostavo kuhanih obrokov sicer izvajajo, a težko in moteno zaradi izrednih razmer na cestah. V nekaterih ustanovah, kjer pomoči na domu vseeno ni mogoče izvajati, so uporabnike namestili v institucionalnem varstvu.
Več socialno-varstvenih zavodov, ki jih ujma ni prizadela, je ponudilo svoje prostore in infrastrukturo drugim organizacijam in ogroženim skupinam. Pri tem na ministrstvu za solidarno prihodnost poudarjajo, da govorice o nujnosti premeščanja stanovalk in stanovalcev iz večjega števila domov starejših na druge lokacije po do sedaj zbranih informacijah ne držijo.
Minister Simon Maljevac je povedal, da so z ekipo vzpostavili sistem, ki nudi 24-urno pomoč in podporo organizacijam v socialnem varstvu, tesen stik z vsemi izvajalci na terenu pa omogoča hitro komunikacijo in posredovanje, kjer je potrebno. “Čaka nas naporen vikend, a vse kaže, da bomo skupaj v dobro povezani javni mreži zmogli prebroditi najhuje,” je še zapisal v sporočilu za javnost.
Hudourniške poplave se ponekod še stopnjujejo
Na Gorenjskem in Koroškem ter na območju Idrijskega, Škofjeloškega in Polhograjskega hribovja so se tudi ponoči pojavljali močnejši nalivi, zato se hudourniške poplave večjega obsega na teh območjih še vedno stopnjujejo. Naraščajo reke v južni Sloveniji in se ponekod razlivajo. Številne ceste ostajajo zaprte.
Kot so danes sporočili z Uprave RS za zaščito in reševanje, se je izrazit poplavni val na Savinji, Kamniški Bistrici in Gradaščici pomikal dolvodno, Poljanska Sora pa tudi v spodnjem toku že poplavlja v večjem obsegu.
V večjem obsegu poplavlja tudi Sava, ki bo v spodnjem toku dosegla največji pretok v naslednjih urah. Drava je v zgornjem toku ustaljena, v spodnjem toku pa se njeno naraščanje umirja. Mura v Gornji Radgoni se bo v prihodnjih urah ustalila pri okoli 1400 kubičnih metrih na sekundo.
Reke, ki so v petek poplavljale na širših območjih, upadajo, vendar zaradi padavin počasneje kot običajno in z vmesnimi manjšimi porasti. Podoben trend upadanja bo tudi danes čez dan. Naraščajo reke v južni Sloveniji, posamezne se razlivajo ob strugah. Kot je razvidno iz spletnih kamer, je Sava na območju Brežic že prestopila bregove. Ponoči so iz kampa v Termah Čatež evakuirali obiskovalce. Tudi Krka bo po napovedih močneje narasla in poplavljala na območjih pogostih poplav.
Od četrtka zvečer do sobote zjutraj so na upravi za zaščito in reševanje zabeležili skupno 3701 dogodek, od tega največ (1130) na območju Ljubljane. Gasilci iz 574 gasilskih enot so predvsem prečrpavali vodo iz poplavljenih objektov, zaščitili več plazov, izpod mostov odstranjevali naplavine in reševali potopljena vozila iz poplavljenih vozišč ter evakuirali osebe na več lokacijah. Aktivirali so tudi druge pristojne službe.
Številne ceste na Severnoprimorskem, Gorenjskem, Koroškem, Štajerskem in v osrednji Sloveniji ostajajo zaprte. Štajerska avtocesta je po podatkih prometnoinformacijskega centra zaprta med Žalcem in Vranskim proti Ljubljani ter med Blagovico in Šempetrom proti Mariboru. Zaprti so tudi uvozi Blagovica, Trojane in Vransko proti Mariboru.
Pot med Ljubljano in Mariborom je v obe smeri možna samo prek dolenjske avtoceste ter po cesti Krško-Bizeljsko-Mestinje-Šentjur-Dramlje, Krško-Bizeljsko-Mestinje-Podplat-Poljčane-Slovenska Bistrica ali prek Zagreba, Gruškovja in Ptuja.
Na dolenjski avtocesti je zaradi vode na cestišču zaprt izvoz Šmarje Sap proti Ljubljani.
Kot so poudarili na prometnoinformacijskem centru, se razmere ves čas spreminjajo, voda pa poplavlja nova območja. Vozniki naj upoštevajo navodila dežurnih služb in ne vozijo na poplavljena območja ali na zaprte ceste. Na območjih, kjer promet po regionalnih, državnih in lokalnih cestah ni možen, lahko vozniki avtocesto uporabljajo tudi brez vinjete. Če ni nujno, naj se ne odpravljajo na pot.
Železniški promet med Jesenicami in Ljubljano je prekinjen.
Na vipavski hitri cesti promet ovira burja, prepovedan je promet za počitniške prikolice, hladilnike in vozila s ponjavami do osmih ton.
Padavine bodo po podatkih Agencije RS za okolje čez dan postopno slabele.
Na Gorenjskem zagotavljanje dostopnosti in sanacija, na Koroški Beli alarm za plaz
Po petkovih poplavah je današnja noč na Gorenjskem minila mirneje, razen za prebivalce Koroške Bele, ki jih zaradi premikov na plazu zbudil alarm. Povsod po regiji se narasle vode umikajo, tako bo danes poudarek na čiščenju objektov in na zagotovitvi dostopa do še odrezanih zaselkov, ponovno pa je možen dostop do Poljanske doline.
Kot je za STA povedal poveljnik regijskega štaba civilne zaščite za Gorenjsko Klemen Šmid, se je ponoči na Koroški Beli sprožil sistem javnega alarmiranja, saj je bilo zaznano plazenje na plazu Urbas. Prebivalci so se z območja umaknili, a so se nato začeli vračati domov.
Poveljnik občinskega štaba Civilne zaščite Jesenice Igor Arh je za STA pojasnil, da se je nekaj čez 3. uro sprožil alarm na zgornjih zankah plazu Urbas. Ob jutranjem svitu so pričeli opravljati pregled stanja na terenu. Ugotovili so, da je prišlo do površinske splazitve, ekipe pa še vedno pregledujejo teren zaradi preverbe morebitnih sprememb.
Zjutraj razglašena splošna nevarnost je trenutno preklicana. Krajani Koroške Bele so preko dneva lahko na svojih domovih, zvečer pa bo z alarmom preventivno razglašena evakuacija, ki bo veljala od 20. do 7. ure.
Na Občini Jesenice krajanom svetujejo, da si za naslednjo noč poiščejo prenočišča izven vasi, s strani občinskega štaba Civilne zaščite pa bo za tiste, ki bodo to potrebovali, organizirana tudi sprejemna točka za prenočišče. Kot je povedal Arh, se bodo ljudje lahko namestili v Osnovno šolo Prežihovega Voranca Jesenice, kjer jim bodo v telovadnici zagotovili prenočišča.
Arh opozarja krajane, naj bodo pozorni na morebitne spremembe in navodila pristojnih ter naj ne hodijo opazovat dogajanja na plaz in naj se izogibajo nevarnim mestom.
S plazovi se bodo danes ukvarjale intervencijske službe tudi drugod po Gorenjskem, kjer so se narasle vode že umaknile. “Sedaj bomo počasi prišli v fazo izčrpavanja vode, čiščenja in sanacije stanovanjskih objektov, da bodo ti primerni za življenje,” je povedal Šmid in ocenil, da jih čaka še dan ali dva dela.
Ljudje, katerih objekti niso primerni za bivanje, so se nastanili pri sorodnikih. Marsikje na širšem škofjeloškem območju pa se gasilci do posameznih zaselkov in hiš še niso uspeli prebiti, je pa s prebivalci vzpostavljena komunikacija, je povedal Šmid in zagotovil, da nihče ni ogrožen.
Poveljnik Gasilskega poveljstva Škofja Loka Tomaž Ažbe je izpostavil, da so imeli ponoči kar srečo z vremenom, danes pa jih čaka nadaljevanje dela od petka. Po občini je na terenu 125 gasilcev, na delu so tudi loška komunala in civilna zaščita, vključili so tudi gorsko reševalno službo. “Smo v polnem pogonu. Dela bodo danes potekala še cel dan. Nadaljevali bomo s takim tempom kot včeraj,” je zagotovil.
Pojasnil je, da je voda upadla, odvija se prečrpavanje vode iz objektov, stekli pa bodo tudi ogledi objektov zaradi nevarnosti zemeljskih plazov. Nadaljevali bodo tudi s prebijanjem do nekaterih območij, zlasti posameznih dolin in grap, do katerih v petek zaradi neprevoznosti cest niso mogli priti. Tako bodo zagotovili ustrezno oskrbo tudi tamkajšnjim prebivalcem.
Šmid je kot ključno izpostavil, da je ponovno vzpostavljena cestna povezana med Škofjo Loko in Poljansko dolino. Most pri Brodeh je sicer poškodovan in zaprt, vendar pa je urejen obvoz po lokalni cesti Zminec-Brode-Gabrk.
Po dokaj mirni noči se odpravljanje posledic ujme nadaljuje tudi v Poljanski dolini. Člani Civilne zaščite in predstavniki občinskega gasilskega poveljstva so se zjutraj sestali z vsemi poveljniki gasilskih društev v občini Gorenja vas – Poljane, ocenili stanje in preverili žarišča po občini, na katerih tudi danes že od jutra delujejo vse razpoložljive enote.
Kot so sporočili, je najhuje v Gorenji vasi in Poljanah z okolico. Več krajev in številne domačije so zaradi plazov še vedno odrezane od povezav z dolino. Ob 13. uri bo v Gorenji vasi novinarski konferenca.
Z delom nadaljujejo tudi na drugih prizadetih območjih Gorenjske, med drugim v Begunjah, v Tržiču in v Cerkljah.
