»Letošnje evropske volitve bodo za Evropsko unijo in s tem tudi za Slovenijo prelomnega značaja. Evropa je namreč na razpotju, kjer ena pot vodi v povsem spremenjen evropski prostor,« nam je v pogovoru dejal Davorin Kopše, ki »po poškodbi, ko je postal invalid, ni mogel več delati v Slovenski vojski, zato se mu je odprla možnost delovanja tudi na področju politike«.
Na Twitterju sem prebrala, da igrate v 1. slovenski curling ligi, kjer je 10 ekip (v konkurenci s hodečimi). Zakaj prav ta šport?
Igram curling na invalidskem vozičku. To je celo paraolimpijski šport, ki je zelo popularen v več državah, kot so Irska, Anglija, Kanada, Švedska, Finska, tudi Rusija … predvsem pa na Škotskem, od koder ta igra izvira. Viri o tem športu segajo v šestnajsto in sedemnajsto stoletje. Po poškodbi sem se včlanil v Društvo paraplegikov ljubljanske pokrajine, od koder sem dobil povabilo, da se pridružim tudi curling ekipi. Zdelo se mi je zanimivo poskusiti, saj sem leta prej to igro, še ko sem hodil, ob priložnosti za zabavo igral, ko sem bil v Kanadi. V Sloveniji se je curling zveza ustanovila leta 2010, zato smo šele na začetku razvoja te igre, ampak se lepo prijemlje.
Sicer ste bili športnik tudi pred hudo nesrečo.
Res je, živel sem dokaj športno. Redno sem tekel dva- do trikrat na teden po 5 do 15 kilometrov. To mi je zbistrilo um in sprostilo telo. Pozimi sem rad smučal. Preizkusil sem mnoga smučišča pri nas, v Avstriji in Italiji ter tudi čez lužo. Tedensko sem igral dvoranski nogomet. Všeč mi je tudi rolanje in me je bilo mogoče v mestu srečati tudi s tem »prevoznim sredstvom«. Na rolanje sem hodil v Kranjsko Goro in na obalo, kjer so za to primerne poti zunaj prometnih cest. Zadnja leta sem pridobival tudi vzdržljivost pri plavanju. Največ sem plaval v Blejskem jezeru.
Ste bili politično dejavni tudi prej?
Za politiko sem se začel zanimati, ko je v Sloveniji zavel pomladni veter. V času procesa proti četverici JBTZ sem bil miličnik. Ko sem okrog Roške ceste urejal promet in izvajal varovanje in nadzor nad množico, ki se je protestno zbirala kar na cestah, me je dogajanje povsem prevzelo in tudi mene spodbudilo k temu, da sem postal še bolj vnet zagovornik osamosvojitve in demokratičnih procesov. Po osamosvojitvi sem se zaposlil v Slovenski vojski, kjer je politično delovanje prepovedano, kar mi je preprečevalo, da bi se aktivno vključil v politiko, ki me je privlačila. Po poškodbi, ko sem postal invalid, nisem mogel več delati v vojski, zato se mi je odprla možnost na področju politike.
(Celoten intervju si lahko preberete v novi številki revije Demokracija!)
