V deželni hiši v Celovcu je danes potekala osrednja slovesnost ob stoti obletnici koroškega plebiscita, ki je minila v znamenju novega sobivanja in sprave med večino in manjšino. Avstrijski predsednik Alexander Van der Bellen se je koroškim Slovencem tudi v slovenščini opravičil za krivice in zamude pri uresničitvi njihovih ustavnih pravic.
Van der Bellen je v govoru navedel 8. člen avstrijskega ustavnega zakona, v katerem se Avstrija zavzema za jezikovno in kulturno raznolikost, ki prihaja do izraza v avtohtonih narodnih skupnostih, ter da je potrebno skrbeti, varovati in podpirati jezik, kulturo ter obstoj teh narodnih skupnosti, ter da Avstrija v preteklosti tega ni vedno spoštovala.
Avstrijski predsednik je še dejal, da je Koroška posebna dežela, ki na poseben način združuje Avstrijo in Slovenijo, v njej pa že več stoletij živijo Korošci slovenskega in nemškega maternega jezika. “Slovenska narodna skupnost je samoumevni del Koroške in Avstrije,” je dejal.
Ob tem je poudaril, da so pred sto leti tudi številni pripadniki slovenske narodne skupnosti glasovali za “enotnost Koroške in pripadnost Avstriji” ter da bi se brez njih plebiscit končal drugače.
Van der Bellen je v svojem govoru še poudaril, da so “Korošice in Korošci veliko dosegli in da so zaceljene nekatere odprte rane, Koroška pa je ubrala pot sprave”. Ob tem je pozval k manjšinski politiki, ki bo ustrezala sedanjim pogojem življenja in potrebam.
“Vse naše narodne skupnosti so most do naših sosedov. V dvojezičnih šolah in vrtcih se avstrijski otroci slovenske narodne skupnosti učijo skupaj s svojimi nemško govorečimi vrstniki in otroki iz Slovenije. Učijo se drug od drugega. To me dela samozavestnega. Preko njih Evropa postaja tesneje povezana. Tako si predstavljam našo skupno evropsko prihodnost,” je še dejal avstrijski predsednik, ki je na začetku govor, v slovenščini tudi dejal, da je lepo, da danes skupaj obeležujemo obletnico.
Slovenski predsednik Borut Pahor je v govoru dejal, da je Celovec z današnjo skupno slovesnostjo, na kateri sta prisotna z avstrijskim predsednikom, simbolna prestolnica združene Evrope.
Kot je še dejal, skupna obeležitev še prav posebej utemeljujejo temeljne, skupne evropske vrednote – mir, sožitje, solidarnost, spoštovanje, povezovanje in sodelovanje.
“Skupna slovesnost jih živo osmišlja, zato je danes Celovec simbolna prestolnica združene Evrope,” je še dejal slovenski predsednik, ki je govoril v slovenščini.
Uvodoma je spomnil, da je v dvorani grbov v deželnem svetu našel svoj dom tudi knežji kamen, ki je dolga stoletja predstavljal mogočen simbol, na njem pa so voditelji prisegali v slovenščini, kasneje v nemščini. “Nima vsak narod takega kamna, da bi zidal na njem. Naša naroda si ga delita in ga imata oba,” je še dejal.
Avstrija in Slovenija sta po besedah slovenskega predsednika danes sosedi, prijateljici, partnerici in zaveznici v skupnem evropskem domu.
O koroškem plebiscitu pred sto leti je še dejal, da je bila z njim na južnem Koroškem prvič postavljena meja, ki je zarezala v večstoletno sobivanje nemško in slovensko govorečih prebivalcev prejšnjih skupnih držav.
Poudaril je, da so bile Slovencem dane mnoge obljube, pred plebiscitom in po njem, zlasti z avstrijsko državno pogodbo. “V marsičem so bile obljube in zaveze izpolnjene, v mnogočem še ne,” je opozoril Pahor. Dodal je, da Koroški Slovenci upravičeno pričakujejo hitrejši napredek pri njihovem izpolnjevanju, zlasti na področju jezika.
Pahor je v govoru še dejal, da se mu je večjezičnost vedno zdela veliko bogastvo, saj daje jezikovno in človeško širino ter zbližuje.
“Predstavljam si, da tudi tu ljudje lahko čutijo podobno. Preteklosti ne moremo spreminjati, lahko pa spreminjamo prihodnost. Sreča je na strani pogumnih,” je ob koncu govora dejal slovenski predsednik in požel dolg aplavz.
Oba predsednika sta bila danes tako ob pozdravu na začetku slovesnosti kot tudi po koncu govora deležna velikega aplavza.
V imenu koroških Slovencev je spregovoril predsednik ene od krovnih organizacij, Zveze slovenskih organizacij Manuel Jug, ki je za svoj govor prav tako dobil dolg aplavz. V dvojezičnem govoru je poudaril, da je izziv, ki čaka avstrijsko Koroško ohranitev slovenskega jezika in kulture. Ob tem je dejal, da vsa vprašanja glede pravic manjšin se niso urejena in rešena, jih je pa potrebno “vključno z določili 7. člena avstrijske državne pogodbe usklajevati” v sosvetu pri uradu zveznega kanclerja ter v forumu dialoga in v konsenzu doseči potrebne rešitve.
“Danes je čas, v katerem živimo popolnoma, drugačen, živimo namreč v miru in v skupni Evropski uniji,” je v slovenščini še dejal Jug. V delu govora v nemščini je pozval tudi k spravi, empatiji in naklonjenosti drug do drugega, v sobivanju Korošic in Koroščev ter oblikovanju pogumne in optimistične prihodnosti.
Koroški Slovenci so po njegovih besedah s svojo zgodovino bili in so trden del koroške identitete. Pozval je tudi, da si je potrebno v duhu sožitja in sprave še naprej graditi mostove in stalno prizadevati za skupno Koroško.
Avstrijska ministrica za ženske in integracijo, ki je pristojna tudi za avstrijske manjšine, Susanne Raab je v svojem govoru priznala, da je bilo sodelovanje s koroškimi Slovenci v preteklih sto letih obremenjeno, hkrati pa je poudarila, da danes dobro deluje in je zaznamovano z obojestransko željo po razumevanju.
Vsaka od šestih avtohtonih manjšin v Avstriji je po njenih besedah del “avstrijske identitete, naše zgodovine in naše samopodobe”, trajna ohranitev njihovega obstoja danes in v prihodnosti pa je zgodovinska odgovornost. Izrazila je tudi željo, da skupne poti za spravo ne bi nikoli več zapustili.
Podkancler in minister za umetnost, kulturo, javno upravo in šport Werner Kogler je prav tako omenil 8. člen avstrijskega ustavnega zakona in poudaril, da se vlada k celoti priznava k njemu. V govoru je tudi izrazil upanje, da bo v prihodnosti 10. oktober lahko tudi praznik za koroške Slovence. Dvojezično sobivanje pa je po njegovih besedah prednost in vzor za Evropo.
Deželni glavar avstrijske Koroške Peter Kaiser se je v govoru tudi v slovenščini zahvalil obema predsednikoma držav, da sta na današnji slovesnosti, kar so izrekli tudi nekateri drugi govorci. Poudaril je izboljšanje ozračja na avstrijskem Koroškem in tudi v slovenščini pozval, da je potrebno v ospredje postavljati “zbliževaje in zaupanje” ter upreti pogled v skupno prihodnost v združeni Evropi.
V zvezi s plebiscitom pred sto leti je še dejal, da je dogajanja okrog plebiscita zahtevalo žrtve na obeh straneh. Tudi Kaiser je omenil, da ne bi bilo na plebiscitu večine za Avstrijo, če ne bi zanjo glasovali tudi koroški Slovenci, kar je bilo v preteklosti na slovesnostih ob plebiscitu zamolčano.
Tistim, ki “niso zadovoljni z doseženim”, pa je namenil besede, da pretirane zahteve ne koristijo nikomur.
Današnje osrednje prireditve ob stoti obletnici koroškega plebiscita sta se prvič v zgodovini skupaj udeležila predsednika Slovenije in Avstrije.
Oba predsednika bosta danes v celovški Slomškovi hiši tudi slovesno odprla prve dvojezične jasli.
Predsednika Slovenije in Avstrije se bosta v okviru obiska danes sestala tudi s člani projektne skupine “gemeinsam 2020 skupno” in se udeležila odkritja svetlobne skulpture Tomasa Hokeja, zmagovalca natečaja GRENZENLOS-BREZMEJNO. Sledil bo skupen ogled potujoče razstave CHARINTHIja 2020, ki na sodoben in inovativen način spodbuja dialog z obiskovalcem in ga popelje na časovno potovanje skozi sto let zgodovine, hkrati pa posreduje sporočila sedanjosti in ponuja dialog s prihodnostjo.
Slovenskega predsednika na uradnem obisku v Avstriji spremlja ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Helena Jaklitsch, ki bo danes skupaj z avstrijsko ministrico Raab obiskala Šentjakob v Rožu. V tej občini so nedavno sprejeli odločitev, da bodo v vseh vaseh občine postavili dvojezične smerokaze in krajevne napise.
