Dan Podjed zapustil Twitter, je razlog novi lastnik Elon Musk?

Piše: Domen Mezeg (Nova24tv.si)

Spletni portal osrednjega časnika je objavil daljši zapis akademika Dana Podjeda z naslovom “Nekrolog dr. Dana Podjeda: Zakaj zapuščam twitter?” Zanimivo, da se je za odhod s Twitterja  odločil ravno v času, ko je spletni gigant dobil novega lastnika – Elona Muska. V zapisu navaja številne razumne razloge, ki prepričajo mnoge, med drugim razcvet “sovražnega govora”. Kljub temu ostaja občutek, da je za odhod dejansko kriv ideološki zasuk spletnega giganta. Bi enako ravnal, če bi ga kupil ideološko drugačen lastnik? 

Del levice je simbolno prepričan, da je “ptičica osvobojena”, ko je skrbno zaklenjena v zlati kletki cenzure in lažnega “boja proti sovražnemu govoru”. V mislih imamo Twitter. Težava je nastopila, ko ga je odkupil multimilijarder Elon Musk in tvitnil legendarne besede “the bird is freed” (“ptičica je osvobojena”). Doslej je spletni gigant veljal za medij, ki je preferiral “woke” poglede, stališča “prebujene” levice ter z vsakovrstnimi triki skušal omejiti določena (absolutno ne vsa) neželena prepričanja desno-konservativnega pola. Vse pod pretvezo “boja proti sovražnemu govoru” itd. Facebook pa to počne še dandanes. V našem lokalnem okolju menda kar s pomočjo ultralevičarke Anuške Delić (več tukaj). Nekaj o njenih skrajnih stališčih lahko izveste še tukaj. Nedavno je blokirala tudi naš medij. Tukaj.

Pozornost je vzbudila zlasti z ruto s simbolom anarhokomunistov skupine Mao (Mao Zedong, po katerem se mladi skrajneži očitno zgledujejo, je bil diktator in množični morilec, odgovoren za smrti na desetine milijonov žrtev). Toliko o Facebookovih “borcih proti sovraštvu”. Takšno početje del levice vsekakor razume in odobrava kot del zagotavljanja varnega, spoštljivega itd. okolja. Svobodni so, dokler so v svojem mnenjskem mehurčku, vse, kar je na drugi strani, pa je sovražni govor?! Gre za razmišljanje, da je vse, kar je izven varnih okvirjev, v resnici nezakonito, sovražno, nestrpno, mračnjaško itd., v isti sapi pa podučujejo o strpnosti, čeprav so sami nestrpni itd. In res je, na spletu je veliko resnično nestrpnega govora. Želimo povedati le to, da se “boj proti sovražnemu govoru” kaj hitro lahko sprevrže v boj za utišanje drugačnih, kritičnih, kajpak neprijetnih mnenj …

Tipičen primer je ministrica Emilija Stojmenova Duh, ki na Twitterju blokira “vse po spisku”, ker nasprotnega mnenja enostavno ne prenese, se ga boji … Podobno je ravnal pozabljeni politik Marko Bandelli, ki se je na vsako kritiko odzval napadalno, v maniri užaljenega, cepetajočega otroka – čustveno povsem nezrelo za resno opravljanje poslanske funkcije, kjer so ostre kritike neizbežne. Dandanes pač ne živimo v dobrih starih “cesarskih časih” ranjke Avstro-Ogrske, da bi bilo mogoče uveljavljati “zakon o razžalitvi njegovega visočanstva”. Ker pa je premier Robert Golob že po naravi avtokrat (to je potrdil tudi njegov kolega Slavoj Žižek, ko mu je priporočil, naj ljudi pošilja v gulage), poskuša najti načine, kako te zadeve urediti “z roko okoli riti v žep”. Prav Golob je namreč napovedal “boj proti sovražnemu govoru”. Pisali smo že o snovanju skrivnega represivnega aparata, ki naj bi dejansko preganjal politično konkurenco.

Golob ustanavlja privatno UDBO za preganjanje političnih nasprotnikov?!

In posebna skupina naj bi delovala kar znotraj policijskih vrst!! V ozadju teh norih idej pa naj bi stal Golobov neformalni svetovalec za varnost Miloš Njegoslav Milović. To naj bi bila ena takšna Golobova privatna UDBA?! Mimogrede: to je tudi dobri stari znanec Tanje Fajon in Zorana Jankovića. Več tukaj. Kako nizko smo padli! Slovenija pod Golobom vse bolj diši po svinčenih 70. letih. A ker je osrednji medijski poročevalski tok vladi naklonjen, je ta občutek običajnim, neposvečenim smrtnikom, (še) prihranjen. Ena najhujših stvari, ki se je tranzicijski levici zgodila, pa je zagotovo internet. Z njim tradicionalni mediji, kot so časniki, radio in televizija, nezadržno izgubljajo svoj pomen. To je resnični razlog za osovraženost tvitanja na levem polu. Dandanes že 40-letniki nimajo navade redno spremljati TV programov. Spletni mediji pa so kot “osvobojeni ptički”, ki uhajajo izpod nadzora … In to razne Golobe neznosno boli …

Prav zato je potreben ves ta histeričen “boj proti sovražnemu govoru”. Predstavljamo si, da kakšen striček v Murglah, ki slovi po odličnih povezavah s tradicionalnimi mediji (že vse od 70. let prejšnjega stoletja), od vsega hudega že dobiva rano na želodčku … Toda niti pristaši demokratizacije medijskega in javnega prostora se pogosto ne zavedamo, kaj vse nam splet prinaša. Podcenjeni so zlasti podkasti, ki bi lahko v večji meri nadomestili TV programe korporacij. Bi bilo dovolj, da bi se našel državnik, ki bi v njih pogosteje gostoval in javno poudarjal, da ima danes lahko že vsak svoj “domači TV program”? Bi sledila podobna revolucija kot v primeru službe in šolanja na daljavo? Dokler se ni zgodila epidemija, so bili mnogi prepričani, da to ni mogoče, da se je na delo nujno treba nekam peljati … Pa se je res? Zakaj bi delal v pisarni, če lahko doma v kuhinji?

Je Podjed v resnici užaljen zaradi nazorskega zasuka Twitterja?

Je potreben le določen miselni preskok? Pa se vrnimo nazaj od moralno superiornih tranzicijskih gospa in gospodov k vse bolj osovraženemu Twitterju. Res, pravi “križev pot” jim je zakuhal “zlobni” Musk, ko ga je kupil in zadeve postavil na glavo. Menda tudi zaradi napovedi plačevanja določenih vsebin za večjo branost, kot v svojem prispevku za Večer navaja akademik Dan Podjed … Piše kar o “digitalnem fevdalizmu”. Deloma se gre (v splošnem) strinjati z njegovim razmišljanjem, vendar se je težko upreti občutku, da za odločitvijo stoji zlasti nazorski zasuk. Mu pa menda ni problem plačevati RTV prispevka, čeprav se s trenutno vodstveno garnituro ne strinja. In če nisi ravno “novi Tito” (beri Golob), zadeve pač ne boš skušal preganjati s tajnim represivnim aparatom, marveč boš v slogu Podjeda “spesnil” nekrolog ter spletni medij užaljen zapustil … Za to pa našel tisoč in en dober razlog …

Podjed v svojem daljšem zapisu (Več tukaj) prozorno jamra, da se je za odhod s Twitterja odločil tudi zavoljo dokončnega zlitja navideznega in dejanskega sveta. Navedel je primer prijatelja, ki se mu redno dogaja, da mu mimoidoči “tvitajo v živo”, torej neposredno govorijo “ostre, žaljive in brezobzirne” besede. Seveda je vsako sredstvo mogoče zlorabiti, ob vseh koristnih zadevah, ki jih prinaša. In da na novo ustvarja tudi določene škodljive družbene vzorce …  A dvomimo, da pri Podjedu v resnici gre za to … Za odhod se je odločil prav sedaj, ko je prišlo do glasne menjave lastništva, kar deloma tudi sam priznava, ko pravi, da je šlo za “kapljo čez rob” … Bi ostal, če bi zadevo prevzel nekdo, ki je njemu nazorsko bližji ali celo bolj goreč …, ki je bolj “mainstreamovski” …? Tvitanje Podjed primerja celo z “bevskanjem”, med vrsticami pa zapiše, da je sokrivo za napad na Niko Kovač!

Zadeva spominja na furmanski upor proti parnim lokomotivam

Za konec: tehnološki/družbeni razvoj gre naprej, kar ni ravno povšeči vsem pravovernim. Mimogrede: tudi Golob je v začetku posebej poudarjal, da Twitterja ne uporablja. Podjedov užaljen (?) odhod s spletnega medija v resnici spominja na upor “furmanov”, torej voznikov s konjsko vprego, ko so jih nadomestile naprednejše parne lokomitive. Seveda s tem ni mišljeno nasprotovanje tehnološkemu napredku kot takšnemu, mu pa verjetno ni povšeči družbeni. Spletna omrežja po eni strani prinašajo več brutalne komunikacije, obenem pa mnogim, ki prej niso prišli do besede, sedaj to omogočajo. Mnenje v demokraciji pač ni rezervirano le za “posvečene”. Podjed pa lahko simbolično ostane pri furmanskih vozovih, če želi … Svet pa se bo vrtel še naprej. Včasih je to treba sprejeti kot dejstvo, potem je življenje lažje …