Ko si dovolj slaven, je Tanji Fajon vseeno, kdo si, kaj govoriš in kaj simboliziraš. Naš legendarni zamejski pisatelj, Boris Pahor, je razen po svojih književnih delih in izjemno visoki starosti, znan kot simbol in pričevalec idealiziranega panevropskega konsenza o tem, da so “vsi totalitarizmi slabi”. Poznamo ga kot kritika fašizma in komunizma, kot žrtev enega in drugega. Ko rečemo idealiziranega konsenza, mislimo s tem dejstvo, da obstaja stran, ki na konsenz ne pristaja, tej strani pa pripada tudi Tanja Fajon. Njena stranka se ponosno razglaša za dedinjo Komunistične Partije Slovenije, pred nekaj dnevi pa je naravnost oglušujoče molčala, ko bi “državljanom Evrope” morala čestitati ob evropskem dnevu spomina na žrtve totalitarizmov. Kljub temu, mu je Fajonova čestitala za 107. rojstni dan. Kakšen cinizem!
Biti “državljan Evrope” danes pomeni, da se zavedaš gorja totalitarizmov 20. stoletja, bolje rečeno, da pristajaš na naracijo v kateri so vsi “-izmi” slabi ter, da vanje spadata tudi fašizem in komunizem (ki mu prištejmo njegove lokalizirane verzije titoizma). In kaj je lahko bolj ciničnega ali eklatantno nevednega, da najstarejšemu pričevalcu in simbolu “državljanskega evropeizma” čestitaš kot predsednica stranke, ki se ponosno postavlja s svojo preteklostjo in se razglaša za dedinjo Slovenske Komunistične Partije in ki je povsem očitno namerno molčala ob dnevu spomina na žrtve vseh totalitarizmov.
Več si lahko preberete TUKAJ.
