Piše: Peter T.
»V Sloveniji so dostopna številna cepiva in situacija je pokazala, da moramo vzdrževati to miselnost, da postane cepljenje del naše preventivne kulture in del našega vsakdanjika. Smiselno je, da bolezni, ki jih lahko preprečimo, preprečujemo. Epidemija covida-19 je pokazala, kako dragoceno je zares to orodje, ki ga je razvila znanost in se šteje kot eden izmed največjih dosežkov v zgodovini,« pravi vodja sektorja za preprečevanje bolezni in poškodb na Ministrstvu za zdravje Mojca Gobec.
STAklub je ob svetovnem tednu imunizacije, ki letošnje leto poteka od 24. do 30. aprila, organiziral spletni pogovor z naslovom Cepiva so ključnega pomena za posameznika in družbo. Sodelovali so Denis Baš, dr. med., specialist pediater, predstojnica Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja v UKC Ljubljana doc. dr. Tatjana Lejko Zupanc, vodja sektorja za preprečevanje bolezni in poškodb na Ministrstvu za zdravje Mojca Gobec ter epidemiolog in predstojnik območne enote NIJZ Maribor Zoran Simonovič, dr. med.
Kljub široki razpoložljivosti številnih varnih in učinkovitih cepiv še zmeraj prihaja do izbruhov bolezni, invalidnosti ali celo smrti, ponekod zaradi slabe dostopnosti cepiv, drugod pa zaradi širjenja nepreverjenih informacij o cepivih in posledicah po prejemu odmerkov cepiva, zaradi česar nekateri svojih otrok in sebe ne cepijo. Strokovnjaki so na okrogli mizi poudarili pomembnost cepljenja tako za posameznika kot družbo. Doc. dr. Lejko Zupanc pravi, da se »cepimo se proti tistim nalezljivim boleznim, ki so zelo kužne, saj je v vsaki populaciji delež ljudi, ki bodo okužbo preboleli s težkimi posledicami ali smrtjo. Cepimo se z namenom, da okužbe ne prenašamo naprej in da jo lažje prebolimo.« Zoran Simonovič iz NIJZ Maribor je pojasnil, da imunizacija pomeni »vzpostavitev imunske zaščite posameznika pred določenimi nalezljivimi boleznimi.« Poznamo aktivno imunizacijo, ki jo pridobimo s cepljenjem, pri pasivni imunizaciji pa gre za prejemanje protiteles, seruma ali koncentriranih protiteles imunoglobolinov (Ig), da telo zaščitimo pred neko boleznijo. S pomočjo cepiv in drugih pomembnih znanstvenih dosežkov na zdravstvenem področju danes napredujemo brez bremena bolezni, ki so človeštvo stale več sto milijonov življenj. V Sloveniji smo uspeli eliminirati otroško paralizo in pa davico, že leta 1967, je povedal Simonovič.
Zakon o nalezljivih boleznih določa obvezna cepljenja
Obvezna cepljenja v Sloveniji po Zakonu o nalezljivih boleznih so proti hemofilusu influence B, davici, tetanusu, ošpicam, mumpsu, rdečkam, oslovskemu kašlju, otroški paralizi in hepatitisu B. V določenih okoliščinah, na primer ob epidemiji, pa lahko minister za zdravje po predlogu NIJZ določi še obvezna cepljenja pa tudi proti steklini, rumeni mrzlici in še nekaterim drugim boleznim. Priporočena cepljenja so proti humanim papiloma virusom, rotavirusom in drugim. Pediater Denis Baš pravi, da prejema ogromno vprašanj s strani staršev, »saj so se pojavili strahovi zaradi informacij, ki hitro krožijo po spletu in raznih novic o cepivih proti covidu-19.« Vprašanja, ki jih starši naslovijo na Baša so predvsem o »varnosti, učinkovitosti in nujnosti raznih cepljenj.« Glede skrbi zaradi cepiv Baš pravi, da so »vsa cepiva, ki jih imamo tako v obveznem kot priporočenem programu za otroke, zares varna, preizkušena in učinkovita.«
Doc. dr. Lejko Zupanc poudarja, da so »posledice epidemije na gospodarstvo, zdravstvo, duševno zdravje, na razvoj naših otrok in na šolstvo prevelike, zato je odgovor, zakaj se je treba znebiti bolezni covid-19, popolnoma jasen.«
Mojca Gobec je glede covida-19 poudarila, da je sedaj na vseh nas, »da se čim bolj precepimo, da vrnemo nazaj neke normalne rutine in da preprečimo prenose, saj je bolezen nova in o njej ne vemo veliko.« Ne smemo pa dovoliti, da bi zaradi epidemije covida-19 pozabili na pomembnost drugih cepljenj tako otrok kot odraslih, ki so prav tako izredno pomembna.
Pogovor si lahko ogledate TUKAJ
