Piše: Sara Kovač (Nova24tv)
Najverjetnejši novi mandatar Robert Golob je v petek napovedal, da bo v sredo znana njegova ministrska ekipa. Zaenkrat je znano, da naj bi stranki SD pripadla štiri ministrstva, Levici pa tri. Koordinator Levice Luka Mesec bo očitno prevzel vodenje ministrstva za delo, socialne zadeve in stanovanjsko politiko, kamor bodo mogoče uvrstili tudi dolgotrajno oskrbo, stranka pa naj bi se po poročanju portala N1 zavzemala za vodenje ministrstev za kulturo in šolstvo. V primeru, da se jim uspe povzpeti na vodenje šolskega ministrstva, se marsikdo sprašuje, kaj bi to lahko pomenilo za veljavni učni načrt. Stranka namreč velja za radikalno.
“Šolstvo? Obvezne ekskurzije v Kumrovec, za srednješolce pa na Dedinje. En športni dan bo pa seveda namenjen pohodu v Dražgoše v začetku januarja. Revolucija traja …”, je v odzivu na novico, da bi lahko Levica poprijela za vajeti šolskega ministrstva, napisala ena od ogorčenih uporabnic Twitterja.
Pot vsakega posameznika se začne v šoli, zato je izjemnega pomena, kakšno znanje se posreduje otrokom na začetku njihove šolske poti. Za politični aktivizem v šolah, še posebej v osnovnih, ne bi smelo biti mesta, saj otroci tedaj še niso sposobni kritične presoje aktualnega družbenega dogajanja. Očitno je takšno pričakovanje pravcata utopija, saj v osnovni šoli izdelujejo denimo družbeno kritične lepljenke, ki so povsem “naključno” usmerjene proti aktualni vladi. Iz lepljenke z imenom “2021” je namreč mogoče razbrati več kot zgovorne napise, kot so: “Leto poraznega vodenja cepljenja proti koronavirusni bolezni”, “Nasilje z vodnim topom”, “Umrla bo država”, “Oblast ljudstvu”, “Leto, ko so načrti o izkoriščanju okolja splavali po pitni vodi”.
Ob nastanku omenjene lepljenke je bilo mogoče prebrati, da naj bi bila vzpodbuda za nastanek “dialog s konsi (konstruktivističnimi pesmimi) Srečka Kosovela ter odraz intuitivnega in globinskega razumevanja surove realnosti in aktualne problematike”. Glede na to, da sta avtorici učenki 9. razreda, je vsakomur dano, naj presodi, v kolikšni meri je bila idejna zasnova domena učiteljice slovenščine in angleščine Marjetke Gal Babič na OŠ Ankaran, pod mentorstvom katere je sicer nastalo nekaj družbeno-kritičnih lepljenk.
Ker je politični aktivizem našel pot že v osnovne šole, ne čudi, čemu se Slovenija vrti v krogu. Očitno je dandanes še kako živa miselnost, o kateri je v časopisu Komunist nekdaj razpredal nekdanji predsednik Milan Kučan, in sicer, da je učitelj vojak revolucije in mora biti kot tak pripravljen na svoje poslanstvo. Kučan je namreč med drugim napisal: “To pa spet pomeni, da bodo morali iz šole tisti ljudje, ki svojih osebnih ciljev ne morejo usklajevati z družbenimi, pri čemer pa seveda ne gre predvsem in samo za religiozne učitelje. Gre namreč za širšo diferenciacijo, pri kateri ključni problemi niso religiozni, o čemer smo podrobneje govorili že na 30. seji CK. /…/ V prosvetnih kolektivih pa morajo biti ljudje (kakor stalno poudarjamo), ki sprejemajo socialistično usmeritev in so se zanjo tudi pripravljeni bojevati. To pa so hkrati tudi ljudje, ki imajo temeljne kriterije za sprejem v ZK. /…/ Učitelj je namreč vojak revolucije in zato mora biti pripravljen na svoje poslanstvo /…/”
Ideološka ujetost hromi slovensko šolstvo
Ideološka ujetost v preteklost dandanes hromi slovensko šolstvo. Mladim ljudem se po besedah učiteljice Adrijane Kocjančič, ki že tri desetletja poučuje slovenščino na gimnaziji, prikrito, v zadnjih nekaj letih pa tudi že odkrito, vsiljuje en sam svetovni nazor (levičarsko-socialistično-anarhističen). “V nasprotju s starimi avtoritarnimi metodami se današnji cilji dosegajo s permisivno vzgojo, površnim znanjem in nekritičnostjo pa tudi z manipulacijo (prikrivanjem in zamolčevanjem resnice in dejstev).” Kocjančičeva meni, da je slovenska šola ravno zaradi ideološke navlake prepogosto obremenjena s hipokrizijo, povprečnostjo in navidezno odprtostjo. “To se najbolj pozna na kakovosti slovenske gimnazije, nekoč pojmu vrhunske šole, ki je ni več,” je prepričana. “Posodobiti bi morali učne programe, jih oklestiti navlake, v šole vrniti vzgojo, uvesti predmet domovinska vzgoja … Marsikaj se da narediti. Zadnji dve leti pandemije sta pokazali, da je slovenska šola kljub težavam zdrav in fleksibilen prostor, sposobna hitrih prilagoditev in tudi sprememb.”
Več kot očitno je, da šolstvo nujno potrebuje reformo, da se osvobodi okov nekdanjega režima. Ker so vedno bolj agresivne tudi druge ideologije, denimo ideologija LGBT, človeka lahko upravičeno skrbi, kakšne vsebine v osnovnih šolah čakajo naše zanamce. Še posebej, če se na vrh ministrstva za izobraževanje zavihti stranka Levica, ki se ni nikdar distancirala od komunizma, zločinskega sistema, zaradi katerega je po ocenah zgodovinarjev v 20. stoletju umrlo kar 200 milijonov ljudi.
