Prevedel in povzel: Jernej Šmal
Današnji The Guardian v članku »Lov na čarovnice: estonska premierka zagovarja soprogove ruske poslovne vezi« piše, da ima soprog estonske predsednice vlade Kaje Kallas v lasti delnice podjetja, ki je tudi po invaziji na Ukrajino nadaljeval s poslovanjem v Rusiji.
Kot piše dopisnik tega britanskega časopisa Shafi Musaddique je estonska premierka polemiko o domnevnih ruskih poslovnih povezavah njenega moža opisala kot “lov na čarovnice” s strani političnih nasprotnikov, ki pozivajo k njenemu odstopu.
Kaja Kallas je od takrat pod močnim pritiskom. Prejšnji mesec so se pojavila poročila o tem, da je njen soprog delni lastnik logističnega podjetja, ki je tudi po obsežni invaziji na Ukrajino februarja 2022 še naprej poslovalo v Rusiji.
Par trdi, da je podjetje pomagalo drugemu estonskemu podjetju pri končanju trgovanja z Rusijo. Toda pozivi Kaji Kallas, naj odstopi, ne pojenjajo. Vodja opozicije Urmas Reinsalu pa je dodal, da “ne vidi nobene druge možnosti”.
V pogovoru s časnikom Guardian ta teden je Kaja Kallas škandal zavrnila kot politični oportunizem svojih tekmecev. “To je lov na čarovnice s strani opozicije. To je izgovor, da lahko zapravljamo čas v parlamentu in oviramo progresivno agendo,” je dejala.
Kallas, ki že od prihoda na oblast vodi močno proukrajinsko vlado, se je branila z izjavo, da njen mož Arvo Hallik ni javna osebnost in da ne more biti odgovorna za njegove poslovne dejavnosti.
V intervjuju za javno radiotelevizijo ERR je navedla podobnosti s polemiko o Akshati Murty, ženi britanskega premierja, za katero je bilo lani ugotovljeno, da prejema dividende iz svojega deleža v podjetju za IT storitve Infosys, ki je tedaj še vedno delovala v Rusiji.
Sunak se je na poročila odzval z izjavo, da poslovne zadeve njegove žene niso v javnem interesu, tiskovni predstavnik Downing Street 10 pa je dejal, da niti Murty “niti člani njene družine niso vpleteni v operativne odločitve podjetja”.
Estonska zgodba pa je vseeno oslabila položaj Kaje Kallas, kritika pa ne prihaja le iz opozicije.
Predsednik države Alar Karis je javno kritiziral predsednico vlade, ker je dopustila, da škandal škoduje splošnemu zaupanju v politiko in postavlja pod vprašaj “verodostojnost estonske države”.
V ponedeljkovem nagovoru ob otvoritvi parlamentarne sezone je Karis dejal, da se demokracija “ne konča tedaj, ko je na parlamentarnih volitvah sprejeta večina”.
Kaja Kallas, nekdanja odvetnica, je vodja liberalne reformistične stranke (Eesti Reformierakond), pomembne koalicijske partnerice socialdemokratov in prav tako liberalne stranke Eesti 200 v vladi. Doslej so jo vse tri stranke javno podpirale, vendar obstajajo znaki naraščajočega nezadovoljstva.
Lauri Läänemets, vodja socialdemokratske stranke, meni, da je rešitev škandala še vedno v rokah predsednice vlade. “Poudarjamo, da gre za vprašanje zaupanja in ponovne vzpostavitve slednjega,” je dejal Läänemets, sicer notranji minister.
A Raimond Kaljulaid, podpornik socialnih demokratov in nekoč goreč podpornik predsednice vlade, je šel še korak dlje in dejal, da ne more zagotoviti svoje prihodnje podpore. “To je eden največjih škandalov v naši nedavni zgodovini,” je dejal Kaljulay.
“Predsednica vlade s svojimi izjavami situacije ni izboljšala. Razmer ne obvlada. To me skrbi.”
V članku za ERR je dejal, da čeprav je bila Kallas “v preteklosti morda podobna Margaret Thatcher”, škandal bolj “spominja na Liz Truss”, britansko premierko, ki je morala odstopiti po dokaj kaotičnih 44 dneh v službi.
Kaja Kallas pa kljub polemiki pravi, da namerava s podporo svoje stranke kandidirati za ponovno izvolitev za predsednico reformistične stranke.
Kot predsednica vlade Kallasova poziva Evropo, da se odpove ruski energiji in v Estonijo pripelje okoli 62.000 ukrajinskih beguncev. Glede na delež, ki ga to število predstavlja v primerjavi z domačim prebivalstva, jih nobena država članica EU ni sprejela več.
Prav tako je okrepila pozive sosednjim državam, naj z morebitnim sporazumom o skupnem trgovinskem embargu prekinejo poslovne vezi z Rusijo, še piše The Guardian.
Neprijetnost zgoraj opisanega škandala je treba videti tudi v luči dejstva, da v tej deželi dominira skandinavska mentaliteta, kar pomeni a priori zaupanje v oblast kljub takšnim in drugačnim poročilom o korupciji in podobnih negativnih pojavih, ki jih seveda tudi tam ni malo.
A priori zaupanje v izvoljeno oblast pomeni, da ljudje verjamejo, da so zakoni, uredbe, smernice, šolska, zdravstvena, gospodarska, notranja in zunanja politika itd. kolikor toliko pametne, in da radi plačujejo davke, ker vedo, da denar v glavnem ne bo šel za neumnosti.
Zato ni nenavadno, da je predsednik pri svojem komentarju na prvem mestu izpostavil »splošno zaupanje v politiko«.
