20.4 C
Ljubljana
sreda, 24 julija, 2024

Brezplačna kosila na račun občin

Piše: Maruša Opeka

V zadnjih tednih se veliko govori o šolski prehrani, spremembe pa bodo imele tudi finančne posledice. Občine znova opozarjajo, da bodo spremembe še eno breme občinskih proračunov.

 

Člani Strateškega sveta za prehrano (SSP) so na 5. seji obravnavali tudi recenzijo Smernic za prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih, ki so ostale nespremenjene od leta 2010. Recenzenti (dr. Boštjan Jakše, dr. h. c. dr. Dušanka Mičetić-Turk, prof. dr. Zlatko Fras, prof. dr. Samo Kreft in dr. Nina Mikec) so predlagali popravke Smernic za prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih. Predsednica SSP dr. Nataša Fidler Mis je v razpravi poudarila, da je pomembno, da smernice upoštevajo uradna priporočila glede omejitve uživanja nasičenih maščob, holesterola, prostih sladkorjev, zagotoviti pa morajo zadostno količino zaužitih prehranskih vlaknin. »Pogostost vnosa zelenjave, polnozrnatih žit in stročnic naj se vsaj podvoji, kar je pomembno tako z vidika zdravja otrok kot tudi trajnosti. Poleg tega je pomembno, da smernice prepovedujejo za otroka škodljive skupine živil, kot so: visoko procesirana živila z veliko sladkorja, soli, nasičenih maščob in/ali aditivov ter načine priprave, kot sta cvrenje in praženje,« je poudarila Fidler Mis. Država bi po njihovem mnenju morala podpirati nakup slovenske, lokalne in ekološko pridelane hrane, prav tako pa zagotovitvi redno izobraževanje kuharjev, vodij prehrane in ravnateljev. Med drugim recenzenti predlagajo tudi uvedbo dveh menijev – jedilnik z mešano prehrano in jedilnik na osnovi rastlinskih živil, otroci pa bi imeli ob ustrezni organizaciji izbiro različnih jedi z obeh jedilnikov.

Pomisleki občin

Vse te smernice in zahteve pa pomenijo nove finančne obremenitve za lokalne skupnosti. V Skupnosti občin Slovenije (SOS) so nanje opozorili že konec marca, ko je odbor za izobraževanje, znanost in mladino na svoji 3. seji obravnaval predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o šolski prehrani in zakona o spremembi zakona o osnovni šoli. Odbor želi zagotoviti pravico do brezplačnega šolskega kosila za vse otroke. Skupnost občin Slovenije ima ob zagotavljanju vsesplošne pravice učencev do brezplačnega kosila veliko pomislekov. Javni zavodi naj bi na mesečni in letni ravni proizvedli ogromno odpadkov, ki so dejansko neporabljena hrana, večje število pripravljenih kosil pa bo obseg odpadne hrane še povečalo. »Računsko sodišče je v zbirnem poročilu o ravnanju s hrano v osnovnih šolah v šestih revidiranih šolah letu 2017 ugotovilo, da je odpadne hrane na otroka 18 kg na leto. V revidiranih šestih osnovnih šolah je to letno skupaj 72.239 kg odpadne hrane po sedanjem sistemu. Predvidevamo lahko, da se bo količina odpadne hrane z novim sistemom povečala,« razlagajo na SOS. Veliko težavo pa bo zagotavljanje vsesplošne pravice šolarjev do kosila pomenilo tudi z vidika zaposlovanja ustreznega kadra. »Javni zavodi že sedaj opozarjajo, da delavce (kuharji, kuhinjski pomočniki) na trgu dela zelo težko najdejo oziroma delovne sile ne dobijo,« pojasnjujejo na SOS.

Igranje s sredstvi

Čeprav naj bi vlagatelji v gradivu zakona predvideli, naj bi uveljavitev zakona celo zmanjšala izdatke lokalnih skupnosti, pa se občine s tem nikakor ne strinjajo in pričakujejo znatne finančne posledice za občinske proračune. Članice SOS pravijo, da bodo potrebne investicije v šolske kuhinje in jedilnice, ki so v pristojnosti občin. »Kot je seznanjeno tudi pristojno ministrstvo za izobraževanje, zdajšnja infrastruktura večine šol absolutno ne omogoča pogojev niti za pripravo niti za postrežbo kosil vsem šolarjem,« opozarjajo občine. Presenetljiv je podatek, da več kot sto osnovnih šol sploh ne razpolaga s prostorskimi kapacitetami, kar pomeni, da bi izvrševanje zakona zanje pomenilo ogromne izdatke. Izpostavljajo, da občine v vseh javnih zavodih sploh ne bodo mogle omogočiti prostora za pripravo kosil, saj širitev ni mogoča oziroma izvedljiva v tako kratkem času, prav tako pa je finančno sploh niso predvideli v občinskih proračunih. »Država se prepogosto igra s finančnimi sredstvi občin. Spominjamo na prvo uveljavitev rešitev in odločitve države, da oprosti plačila vrtca starše za drugega in tretjega otroka. Občine so bile ob strogi nacionalni in evropski zakonodaji glede standardov in normativov primorane graditi vrtce. Sredstev za to niso prejele, niti niso za ta namen z njimi razpolagale. V vseh teh letih je država šele v letu 2021 zagotovila dodatna sredstva za sofinanciranje investicij v vrtcih in osnovnem šolstvu,« pravijo na SOS in pri tem poudarijo, da občine ne razpolagajo z rezervnimi investicijskimi sredstvi. Od države pričakujejo, da neposredno osnovnim šolam zagotovi potrebna investicijska sredstva. Pri tem predlagajo sistemski vir financiranja investicij v osnovno šolstvo in vrtce s strani države. Še pred uvedbo zakona pa bi morala država po mnenju SOS na testnih modelih po občinah, kjer imajo že sedaj zagotovljene tako prostorske kot kadrovske kapacitete, preveriti učinke in ob upoštevanju demografskih kazalnikov in potreb v posameznem okolju opraviti podrobno analizo. Kot so zapisali na SOS: »Rezultati bi bili podlaga za dokončno odločitev o sprejetju predloga in ovrednotenja dejanskih stroškov oz. izračuna finančnih posledic, za katere mora država zagotoviti sredstva šolam.«

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine