15.7 C
Ljubljana
torek, 8 oktobra, 2024

Bodo pod pritiskom islamske skupnosti iz šolske prehrane v Sloveniji črtali svinjino? Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje naj bi bilo temu naklonjeno

Piše: G. B. 

V zadnjem času mediji spet pišejo o zahtevah Islamske skupnosti v Sloveniji, da bi imeli otroci muslimanske veroizpovedi na voljo alternativen obrok, v katerem ne bo svinjine. Ali je naključje, da se takšne debate pojavljajo ravno v času, ko prihaja do menjave ministra za vzgojo in izobraževanje, za zdaj še ni znano. 

No, nekaj je res: do sedaj se od levih varuhov laičnosti in sekularnosti države, ki naj bi jo zagotavljal sedmi člen ustave (ločitev države in verskih skupnosti) še nihče ni oglasil. Čeprav gre za dokaj zahtevno tematiko, saj se pritisk na šole, naj uvajajo drugačno vrste prehrane, povečuje. Islamska skupnost je namreč opravila posvet o prehrani, s čimer državi sporoča, da je pravica do versko ustrezne prehrane dejansko ustavna pravica, ki je ne smejo zanemariti. Ker islam prepoveduje vernikom jesti svinjino, bi morali po njihovo to upoštevati tudi v šolah.

Šole menda nočejo upoštevati muslimanov?

Na omenjenem posvetu, ki je potekal v prostorih Islamskega kulturnega centra v Sloveniji, so predstavili tudi raziskavo, v kateri je sodelovalo 1840 staršev otrok, ki obiskujejo slovenske vrtce, osnovne in srednje šole) – in ugotovili, da dostop do obrokov brez svinjine ni sistemsko urejen, saj naj bi le 15 osnovnih šol v Sloveniji upoštevalo prehranske navade otrok, ki ne jedo svinjine in mesa nasploh, in jim namesto mesnega obroka ne ponuja le kruha in sadja, kar je praksa na preostalih šolah. “Ko so se starši otrok muslimanske veroizpovedi poskušali s šolo dogovoriti za prilagojen jedilnik na individualni ravni, so bili tako le redkokdaj uspešni. Dva najpogostejša razloga, ki so ju šole navedle za zavrnitev prošnje, sta, da je prilagoditev jedilnika mogoča le z zdravniškim potrdilom in da poleg rednega jedilnika druge izbire preprosto ni,” spletna izdaja Slovenskih novic povzema zapis na spletni strani Islamske skupnosti v Sloveniji.

To še ni vse – islamska skupnost kaže s prstom na državo, da kristjane upošteva, muslimanov pa ne. “Na pepelnično sredo, ko katoliki ne jedo mesa, je skoraj 90 odstotkov šol učencem ponudilo brezmesni ali ribji jedilnik, torej so šole upoštevale krščansko tradicijo,” pravijo. Kar je po njihovo dobrodošlo, vendar bodo morali takšno pravico do izbire zagotoviti vsem. Z drugimi besedami: naša država naj bi kristjane postavljala v privilegiran položaj. Kar je sicer zelo težko dokazati, saj naj bi se kristjani, ki želijo resno živeti svojo vero, vsak petek zdržali mesnih jedi, vendar ni dokazov, da ob petkih mesnih jedi v šolski prehrani ni. Zaradi velikih pojav alergij in posebnosti v prehrani (brezglutenska prehrana, razne diete, itd.) je že zdaj težko zagotavljati upoštevanje raznolikosti prehranjevalnih navad.

Sociologi religije: Slovenija bo morala tudi finančno pokazati, da je multikulturna

Očitno takšno mnenje, ki ga zastopa islamska skupnost podpirajo tudi sociologi religije. Profesor na fakulteti za družbene vede Aleš Črnič, ki preučuje kulture in religije, sicer razume, da se ravnatelji ob vseh težavah v šolstvu ne zmorejo ukvarjati še s prehrano brez svinjine. Hkrati pa je poudaril, da gre za sistemsko vprašanje, ki bi ga država morala rešiti. “Tukaj govorimo o ustavni materiji, pri ustavno zagotovljenih pravicah pa ne more biti srednje poti, minimalni standard mora biti izpopolnjen,” je izpostavil Črnič. Po oceni profesorja s fakultete za socialno delo Sreča Dragoša pa “zelo verjetno ne gre za denarni problem”, ampak za pomanjkanje politične podpore politiki multikulturalizma, ki je v Sloveniji po njegovih besedah ni. Torej, če hoče Slovenija dokazati, da je res multikulturna država, bo morala ta finančna sredstva zagotoviti – kakor ve in zna.

Čisto mimogrede: gre za iste sociologe religije, ki praktično pri vsakem javnem izražanju stališče katoliške Cerkve dvignejo obrvi in se hudujejo zaradi kršitve sedmega člena ustave. Ta ustavni člen pa tudi trdi, da so verske skupnosti enakopravne. Kje je zdaj ta enakopravnost?

Združenje ravnateljev in zavod Petka odločno proti

Kljub temu pa nekateri za zdaj še ne klonijo pod pritiski. Kot poroča spletna izdaja Slovenskih novic, je pred dobrim tednom na družbenem omrežju zakrožil dopis zavoda Petka, ki v nekaj šolah v okolici Žalca skrbi za šolsko prehrano. Zavod je starše med drugim obvestil: »Vsi priseljenci morajo razumeti, da so se s prihodom v Slovenijo odločili, da se bodo prilagodili našim navadam, tradiciji in načinu življenja in se tako uspešno integrirali v naše okolje.«

Takole so zapisali:

V šolskem letu 2024/2025 bomo učencem ponudili obroke, pripravljene v skladu z novimi smernicami zdravega prehranjevanja v vzgojno-izobraževalnih zavodih, ki jih je potrdil tudi Nacionalni inštitut za javno zdravje. Šole smo kot vzgojno-izobraževalni zavodi obvezane k spoštovanju pravil, ki jih pripravljajo strokovne službe na ministrstvih in drugih javnih inštitucijah.

V smernicah je zapisano, da oblike prehrane, ki niso medicinsko utemeljene, zavodi niso dolžni organizirati, zato bomo v tem šolskem letu učencem zagotavljali le medicinsko indicirane diete.

Vsi priseljenci morajo razumeti, da se s prihodom v Slovenijo odločijo, da se bodo prilagodili našim kulturnim in prehranskim običajem in se tako uspešno integrirali v naše okolje.

Tudi z načelom enakosti se v celoti poskrbi, da so učenci vključeni v slovensko družbo, saj uživajo enake obroke kot njihovi sošolci. Ukinitev ločenega pripravljanja obrokov za učence priseljence je obravnaval tudi svet staršev in sprejel sklep. Tudi druge osnovne šole po Sloveniji ne prilagajajo obrokov učencem drugačnih verskih prepričanj.

Pogumno, ni kaj. In k sreči tudi ne edini primer, ko se nekdo glasno in jasno upre pritiskom. Predsednica Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Mojca Mihelič si je to upala storiti celo na posvetu Islamske skupnosti glede prehrane, saj je poudarila, da so »šole v taki krizi, da se težko ukvarjajo še s prehrano«. Čeprav se šole trudijo zagotavljati zdravo prehrano in je ta po oceni Miheličeve v šolah zgledno urejena, je poudarila, da so šole najprej vzgojno-izobraževalne ustanove, »šele nato pride na vrsto prehrana, kot jo želijo različne verske skupnosti in ljudje s posebnimi prehranjevalni navadami«. Miheličeva je po poročanju Slovenskih novic ravnateljem posredovala navodilo, da šolske jedilnike objavljajo na bolj pregleden način, in sicer z natančno navedbo vrste mesa v posameznih jedeh, ter pravočasno, da staršem, kot je bilo rečeno na posvetu, »ne bo treba igrati detektivov pri ugotavljanju, kaj lahko jedo njihovi otroci«.

Vladajoča politika pritrjuje islamski skupnosti

No, oglasil pa se je tudi predstavnik Ministrstva za vzgojo in izobraževanje Aleš Ojsteršek z zelo spravljivim stališčem do muslimanov, češ da je Islamska skupnost v Sloveniji z raziskavo opravila zelo pomembno delo in odprla prostor za dialog. »Zdi se mi, da se odpira prostor, kjer bi lahko bil konstruktiven dialog tudi v duhu pričakovanj Islamske skupnosti,« je dejal. Pomanjkanje sredstev za dodatne kadre v šolah je po njegovem glavna ovira pri tem, da bi lahko sistemsko naslovili vprašanje obrokov brez svinjine, zato je predstavnikom Islamske skupnosti svetoval, da rešitve iščejo znotraj lokalih skupnosti, njegove besede povzemajo Slovenske novice.

S tem pa se odpira vprašanje, kaj bo temu sledilo oziroma kako bo ravnal prihodnji minister za vzgojo in izobraževanje, saj je bil vmes dosedanji minister Darjo Felda, ki je podal odstopno izjavo, že razrešen. Nasledil naj bi ga Vinko Logaj, nekdaj član Golobičeve stranke Zares. Nekateri naši viri trdijo, da bodo morda problem šolske prehrane rešili po receptu Tine Gaber in sicer z odpravo mesa iz prehrane na splošno. S tem bo problem svinjine, ki naj bi jo vsiljevali muslimanom, najhitreje in najceneje rešili.

Vendar pa so pri tem pozabili, da obstaja tudi rezervna možnost: da si tisti, ki iz verskih razlogov ne želijo uživati menda “preveč svinjske” malice (ali kosila), svojo malico v šolo prinašajo sami. No, za kosilo, kdor ga pač želi, je nekoliko težje. Ne pa tudi nemogoče. Je pa ta rešitev morda najbolj pravična in tudi liberalna.

 

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine