Predsednik republike Borut Pahor je v prednovoletnim pogovoru za Televizija Slovenija med drugim povedal, da upa, da se bo v letu 2020 v Beli hiši srečal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. V ta namen je gostil ameriško veleposlanico Lyndo Blanchard in naneslo je na pogovore glede srečanja s Trumpom. V luči dolgoletne zavožene zunanje politike, ki se raje kot k ZDA obrača k Rusiji, Slovenija še naprej vleče poteze, ki nas od ZDA vedno bolj odmikajo. Reakcija v zvezi z napetostmi odnosov ZDA-Iran, ko slovenska politika panično umika slovenske vojake, čeprav je prišlo do umiritve razmer, to samo dokazuje.
Za večino najvišjih političnih predstavnikov sveta uradni obisk v Beli hiši predstavlja tradicionalno najvišjo prioriteto obiskov. To seveda ne čudi, saj gre v tem primeru za obisk na najvišji možni ravni na svetu. Najvišji politični predstavniki Republike Slovenije si zato že vsaj desetletje intenzivno prizadevajo dobiti termin obiska v Beli hiši, a jim to doslej ni uspelo.
Bush kot zadnji ameriški predsednik v Sloveniji obiskal Janšo
Tako zadnji uradni obisk najvišjega predstavnika Republike Slovenije pri predsedniku ZDA ostaja tisti, ko je tedanji predsednik vlade Janez Janša julija 2006 obiskal tedanjega predsednika Georga Busha. Hkrati pa je bil slednji tudi zadnji ameriški predsednik, ki je obiskal Slovenijo, in sicer junija 2008. Ta dejstva pa so toliko bolj neprijetna in boleča za Slovenijo, ker sta tako Barack Obama kot tudi Trump v Beli hiši gostila tako rekoč vse voditelje držav članic Evropske unije in Nata, ne pa tudi slovenskega.
Nedavno je Trump gostil novega grškega predsednika vlade Kiriakosa Mitsotakisa, leta 2018 pa njegovega predhodnika Aleksisa Ciprasa. Pred tem je gostil predsednika republike Romunije (že drugič), Finske, Poljske (drugič), Italije (pred tem tudi predsednika vlade), Švice, pa predsednika vlade Češke, Irske, Slovaške, Madžarske, Avstrije itd…, pa generalnega sekretarja Nato in predsednika Evropske komisije. Med razlogi, zakaj se ZDA tako očitno izogibajo voditeljev Republike Slovenije, je prevelika povezanost Slovenije z Iranom. Na to je med drugim veleposlanik ZDA v RS. Iz tega razloga utegne želje predsednika republike ovirati njegova domnevna (vsaj indirektna) vpletenost v zadevo NLB-Irangate, katera je bila izpostavljena tako v slovenskih medijih in javnosti, obravnavana pa je bila tudi v Evropskem parlamentu.
Ne pripomore niti izredno negativistično in pristransko poročanje medijev
Prav tako pomemben dejavnik pa je prevladujoče izredno negativistično in pristransko poročanje slovenskih osrednjih medijev (še zlati RTV Slovenija) o ZDA in predsedniku Trumpu nasploh, še zlasti pa aktualno poročanje o dogajanju v zvezi z Iranom, ki spominja na propagando v Goebbelsevem stilu. Kljub temu, da je Solejmani predstavljal enega najhujših svetovnih teroristov sodobnega časa, smo lahko po njegovem umoru prebirali novice s slikovnim materialom z naslovi kot so: “Sto tisoče ljudi na žalnih slovesnostih za Solejmanija v Teheranu”; “Nepregledne množice Irancev se poslavljajo od ubitega generala” in “Pentagon se je uštel, ko je Trumpu predlagal usmrtitev iranskega generala”. Gonjo proti ZDA so zavzeto krepili s fotografijami množice ljudi, ki se je udeležila njegovega pogreba. Toda te neskončne množice “žalujočih” so značilne za vse njemu podobne samodržce, kar pa ne rehabilitira njihove krivde za zločine, kot želijo prikazati mediji. Več kot očitno pa je, da to veleposlaništvo ZDA v Sloveniji zaznava in to posreduje v Washington.
Kljub temu, da je Pahor v odgovoru na novinarsko vprašanje glede napada Irana odgovoril, da obsoja vojaški napad na Irak in se zavzema za mirno rešitev vseh sporov, pa je očitno, da so reakcije leve slovenske politike premile, oziroma povsem v nasprotju z duhom zavezništva, da bi se ZDA kakorkoli prikupili. Očitno naša država ni sposobna obsoditi tistih, ki so pravi sovražniki miru in demokracije.
