5.7 C
Ljubljana
petek, 26 aprila, 2024

Bo Klakočar Zupančičeva razklala Gibanje Svoboda?

Piše: Gal Kovač (Nova24TV)

Pred tedni smo pisali o toksičnem vzdušju, ki se širi znotraj Gibanja Svoboda. Tiskovni predstavnik Andraž Osim je padel v nemilost vodstva Gibanja Svoboda, natančneje Vesne Vuković in Petra Majerleta. Razlog? Pokadil je cigareto z vodjo poslanske skupine SDS Jelko Godec in spil kavo s strokovnim sodelavcem SDS, someščanom iz Maribora. Posledično je moral oditi, vsaj tako so pisali mediji blizu stranke svobodnjakov. A Osim očitno ni odšel, njegovo vztrajanje pa ponovno odpira debato o razkolu znotraj poslanske skupine Gibanja Svoboda, o čemer pišejo tudi mediji blizu tranzicijske levice.

“Moje srečanje z njo je bilo takoj sporočeno v vrh stranke,” je konec marca zapisal Osim. Nato je nadaljeval: “Zgodba se je začela zapletati. Očitali so mi, da ohlajam odnose med najpomembnejšima človekoma v državi, med Robertom Golobom in Urško Klakočar Zupančič.”

Prav slednja pa se je izkazala kot ključno za nadaljevanje zgodbe. Osim je namreč moral zapustiti Gibanje Svoboda, ni pa nehal sodelovati s predsednico državnega zbora. Kot pišejo v Delu, se Urška Klakočar Zupančič očitno “ni uklonila pričakovanjem, da se bo odrekla sodelovanju s svojim zunanjim svetovalcem, ki je moral iz stranke oditi.”

Osim torej ostaja v bližini stranke in Klakočar Zupančičeve, kljub (očitno) izrecni želji vrha stranke, da se poslovi. Želje stranke so se izrazile tudi na medijskem področju, v katerem so Odlazkovi mediji skušali “uravnotežiti” izredno škodljivo zgodo iz zakulisja svobodnjakov. Tako je denimo nastal spodnji naslov izpod peres Reporterja.

Vse to pa hkrati izrisuje razkol (verjetno le enega izmed mnogih) znotraj stranke. Zaradi svojeglavosti predsednice državnega zbora so se tako ponovno obudile špekulacije, da bi se lahko v Državnem zboru oblikovala nova poslanska skupina kot nekakšna frakcija Gibanja Svoboda. Pred časom se je celo govorilo, da naj bi nekateri poslanci prestopili v vrste SD, ki naj bi svobodnjakom očitali, da so malce preblizu Novi Sloveniji. Takratni odgovor svobodnjakov je bil, da poslanska skupina ostaja kohezivna, da z NSi sodelujejo le v okviru priprave sprememb ustave, ker je potrebna dvotretjinska večina. “Normalno je, da nimamo vedno enakih stališč,” so tedaj komentirali v stranki.

Prav neenaka stališča so se pokazala pri glasovanju o deklaraciji, ki je prepoznala gladomor v Ukrajini kot genocid. Predlog deklaracije je bil vložen hkrati s strani Gibanja Svoboda in Socialnih demokratov, prvopodpisani so bili Jani Prednik, Predrag Baković in Borut Sajovic. Proti je glasovala skrajna stranka Levica, kar je bilo glede na njihov politični program, ki kliče po koncu parlamentarne demokracije, na žalost pričakovano.

Dodatno so negativno presenetili poslanci Svobode Miroslav Gregorič, Martin Premk in Monika Pekošak. Zanimivo, prisotnost so prijavili Mojca Šetinc Pašek, Franc Props in Urška Klakočar Zupančič, vendar trojica ni glasovala. Glasovali nista Lena Grgurevič in Tamara Vonta.

Klakočar Zupančičeva pa si je poleg svojeglavih kadrovskih odločitev in očitne brezbrižnosti do gladomora v Ukrajini privoščila tudi neposredno kritiko odločitev SDH, ki po imenovanju Žige Debeljaka na vrh holdinga velja kot Golobova neposredna izpostava.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine