Piše: Gal Kovač (Nova24tv.si)
Golobova davčna reforma, ki bo začela veljati s prvim januarjem, ukinja ves napredek, ki ga je na tem področju naredila vlada Janeza Janše. Ukinja postopno načrtovano zvišanje splošne olajšave, zvišuje se skupni dohodek, od katerega se poleg splošne olajšave prizna dodatna splošna olajšava, uvaja se nova olajšava za mlade, davčna reforma bo pa še posebej otežila poslovanje samostojnim podjetnikom. Zaradi tega je več gospodarskih in kmetijskih organizacij poslanske skupine pozvalo k vložitvi zahteve za presojo ustavnosti novele zakona o dohodnini. Ta je v negotovih časih nerazumno ostra do delovno aktivne populacije, da bo reforma efektivno vsem znižala plače pa opozarjajo tudi strokovnjaki.
Na davčno reformo se je včeraj ponovno odzval nekdanji minister in profesor ekonomije Matej Lahovnik, ki je ponovno opozoril, da tudi ena izmed redkih pozitivnih plati zakona, zvišana olajšava za vzdrževane otroke za 7,5 odstotkov, ne bo imela velikega učinka. Zaradi 11-odstotne inflacije njen učinek domala ne bo opazen. Še huje bo pri plačah, ker se dohodninska lestvica po novem ne bo usklajevala z inflacijo, bodo realni dohodki vseh nižji.
Kot so pobudniki za vložitev ustavne presoje presodili, se jim zdi prihajajoče novela zakona “nerazumno ostra do delovno aktivnih ljudi”, še posebej tistih v srednjem razredu. To lahko potrdi tudi spodnja tabela, ki prikazuje drastično povečano obdavčitev samostojnih podjetnikov. Pri tistih s popoldanskih s. p.-jem bo obdavčitev prometa do 25 tisoč evrov enkrat višja, s povečevanjem prometa pa se bo še zviševala, pri 35 tisoč evrih bo efektivna obdavčitev 9,15 odstotka, pri 50 tisoč evrih pa pa že 10 odstotna. Pri tistih, ki imajo polni s. p., bo obdavčitev do 50 tisoč evrov ostala ista, nato pa bo ponovno prišlo do povišanja. Tisti, ki bodo zabeležili več kot 75 tisoč evrov prometa, bodo morali plačati 6,67 odstotka davka, tisti, ki bodo presegli 100 tisoč evrov, pa 8 odstotkov.
Prikaz povišane obdavčitve normiranih s. p-jev.
Po mnenju pobudnikov ustavne presoje pa zakon vsaj na dveh mestih krši ustavne pravice državljanov. Prepričani so, kot tudi pristojne službe, da zakon uvaja diskriminatorno obravnavo državljanov, hkrati pa predstavlja pretiran poseg v jamstvo lastnine, s čimer se krši 33. člen ustave Republike Slovenije, ki državljanom zagotavlja pravico do zasebne lastnine. “Ko država z davki in prispevki prisilno doseže ali preseže 50 odstotkov posameznikovih prejemkov, gre za nedopusten poseg v njegovo svobodo do razpolaganja z njegovo lastnino,” so zapisali. Novela zakona po njihovem mnenju tudi brez prepričljivih razlogov poslabšuje položaj številnih pravnih subjektov.
Sindikati brez trohnice kredibilnosti
Medtem ko se predstavniki gospodarstva in kmetov nad zakonom pritožujejo (pa čeprav pozno), se sindikati, ki bi jih višina plač morala prvenstveno skrbeti, ne oglašajo. “Najbolj glasen je molk sindikatov, ko se v času rekordne inflacije ukinja usklajevanje dohodninskih razredov z inflacijo,” zapiše Lahovnik. Njihov molk je bil seveda pričakovan, saj so že v času prejšnje vlade Janševi davčni reformi, ki je celotni populaciji dvigala plače, glasno nasprotovali in zoper dvig plač napovedovali proteste.
Pod pobudo za presojo ustavnosti so se podpisale vse bistvene organizacije s področja samoorganiziranje gospodarstva in kmetijstva. Med podpisniki je moč najti Klub slovenskih podjetnikov, Skupino podjetij z notranjim lastništvom, Sindikat kmetov Slovenije, Gospodarsko zbornico Slovenije, AmCham Slovenija, Združenje bank Slovenije, Trgovinsko zbornico Slovenije, Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije, Združenje Manager, Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije, Združenje delodajalcev Slovenije, Obrtno-podjetniško zbornico Slovenije in Zadružno zvezo Slovenije.
Bo pobuda uspela?
Podpisniki pobude pričakujejo, da bodo poslanci Državnega zbora zbrali potrebnih 30 podpisov za vložitev ustavne presoje. Kot vemo je opozicija noveli zakona ves čas nasprotovala na podlagi argumentov, da bo drastično poslabšal kakovost življenja vseh državljanov. Na novelo zakona je Državni svet izglasoval odložilni veto, nato pa ga je Državni zbor še enkrat potrdil. Tik pred glasovanjem je bila vložena tudi pobuda za razpis posvetovalnega referenduma s strani SDS, vendar je poslanci niso podprli.
