Piše: Sara Bertoncelj (Nova24tv)
V teh dneh se spominjamo množičnih protestov, ki so pred 33 leti potekali v podporo četverici, in vlečemo paralele z aktualnimi protesti. Proces JBTZ in Odbor sta predstavljala pomemben mejnik zgodovine slovenstva, na katerem so grajeni koraki demokratizacije slovenske družbe in osamosvojitve – lahko potemtakem proteste, na katerih plapola zastava naše nekdanje države, sploh primerjamo z duhom takratnega časa – časa, v katerem smo se za nekaj borili in ne le rušili, za vsako ceno? “Na koga se v takih razmerah zanesti, če ne na lastno državo? Skoraj dvesto narodov na svetu svoje države nimajo, mi jo imamo. Opozicija lahko tolerira jugoslovanske zastave, celo kratkoročno gradi na mitu nekdanje Jugoslavije, ampak to je definitivno jalovo početje. V ospredje moramo postaviti slovensko državnost, to je polje sodelovanja vseh političnih sil na Slovenskem,” je poudaril vodja takratnega Odbora, Igor Bavčar.
31. maja je minilo 33 let od dneva, ko so zaradi suma izdaje vojaške skrivnosti aretirali takratnega sodelavca tednika Mladina Janeza Janšo in podoficirja JLA Ivana Borštnerja. Štiri dni kasneje so priprli še novinarja Mladine Davida Tasiča, obtožen pa je bil tudi takratni urednik Mladine Franci Zavrl, ki se je zaporu sicer izognil. Afera JBTZ je pomembno vplivala na slovensko politično dogajanje v drugi polovici osemdesetih let, pomembna pa je bila tudi ustanovitev Odbora za varstvo človekovih pravic (sprva odbor za varstvo pravic Janeza Janše), ki je bil namenjen podpori četverici, katere priprtje je sprožilo množično gibanje za demokratične spremembe, politični pluralizem in spoštovanje človekovih pravic. Odbor je vodil Igor Bavčar, ki je ob letošnji obletnici afere JBTZ za naš medij namenil nekaj svojih misli. “Današnje razmere in seveda tudi današnji protesti so povsem nekaj drugega kot pred tridesetimi leti,” je poudaril prvi notranji minister RS in pojasnil, da jih v veliki meri oblikuje kompleksnost razmer v Sloveniji, Evropi in tudi svetu.
Najprej je tu pandemija in ukrepi zoper njo, ki so prizadeli in vplivali praktično na prav vsakega posameznika v družbi. “Omejitve, ki jih je narekovala pandemija, so s časom dobile neko povsem svojo dinamiko ter logiko in ljudje so jih nehali povezovati s pandemijo, pač pa so jih začeli razumevati kot dejanja oblasti,” je Bavčar razložil aktualno situacijo in dodal, da se to ni zgodilo samo v Sloveniji, pač pa v večini držav – posebej pa v Nemčiji, kjer je Angela Merkel to občutila na padcu lastne popularnosti. Po eni strani je to dobro izkoristila opozicija, pa del javnomnenjskih voditeljev, tudi pri nas, ki je ta občutek, da gre za avtoritarne poteze vladajoče politike, ki niti niso potrebni zaradi pandemije, uporabila za mobilizacijo zoper vlado. En del tega, kar vidimo na protestih po svetu in pri nas, je torej to. Tu ne pomaga, da je strogost ukrepov po državah variirala, v Sloveniji sploh ni bila med najhujšimi, tudi ne, da je vlada uspešno ohranjala socialni mir, seveda s pomočjo evropskega denarja in zadolževanja, pa tudi zakonskimi spremembami, a uspešno. To se kaže v eni najnižjih stopenj brezposelnosti kot posledici pandemije med evropskimi državami, pa tudi v pravkar objavljenih rezultatih ekonomske uspešnosti te vlade. “Ljudje si torej tudi dajejo duška po lockdownu in ta občutek, da morajo protestirati proti omejevanju njihovih svoboščin, je stvaren, ne glede na razloge zanj. To je razmeroma lahko obrniti zoper vlado,” je še opomnil Bavčar.
Aktualni protesti so tudi odgovor na ogrožanje temeljev moči levih političnih sil
Drug del razlogov za aktualne proteste je seveda posledica drugih ravnanj te vlade, tistih, ki posegajo v državne podsisteme in paradržavne monopole, ki so v tranziciji večinoma predstavljali temelj moči levih političnih sil. Od pravosodja do notranjih zadev, od medijske scene do šolstva, odnosa do nekaterih eminentno ideoloških vprašanj slovenske polpretekle zgodovine in seveda tudi ob trideseti obletnici osamosvojitve in zmage v osamosvojitveni vojni. “To, da prvi slovenski dnevnik primerja zasluge za slovensko osamosvojitev z zaslugarstvom komunistov v NOB, kar je storil Janko Prunk, je sicer smešno in deplasirano, a očitno učinkuje,” je opazil Bavčar. In tudi izjave nekaterih ljudi, ki današnje razmere komentirajo, češ da jim je žal, da so podpirali četverico ali, da so glasovali na referendumu za osamosvojitev, kažejo na to, da lastne državnosti in narodove emancipacije v resnici ne razumejo. S tega stališča so jugoslovanske zastave, kakorkoli so zastave neke zombijevske države, ki je ne le ni več, pač pa tudi ni več mogoča, pravzaprav kljubovanje zaradi kljubovanja. Ti zastavonoše svojih stališč bodisi niti ne znajo artikulirati bodisi so zgolj provokatorji. “Ti ljudje me ne skrbijo, ne morejo prepričati nikogar. Niso omembe vredni,” je bil odločen Bavčar.
“Visoka stopnja soglasja, ki smo jo dosegli na referendumu, po moje ni ogrožena,” je Bavčar ocenil trenutne razmere, ki na trenutke delujejo precej zaskrbljujoče. Tu ne gre zgolj za to, da ni več alternative, ki se je decembra 1990 v resnici še zdela mogoča, bila je celo realna, ne samo na pogled, ampak tudi v resnici politično, mednarodno, vojaško bistveno močnejša od Demosovega programa, vlade in pičle parlamentarne večine. Ampak Slovenke in Slovenci so takrat glasovali za težjo, tvegano alternativo, ki se je zdela mestoma povsem utopična. Zakaj bi danes, v razmerah, ko državo ne le imamo, ampak se kljub težavam vendarle uspešno soočamo s sodobnimi tveganji, glasovali drugače, in za koga?
V ospredje moramo postaviti slovensko državnost, to je polje sodelovanja vseh političnih sil na Slovenskem
Slovenija je danes zgodovinsko gledano s članstvom v EU in NATO in z vsemi atributi sodobne državnosti v najugodnejšem položaju. Ne Avstroogrska in ne Jugoslavija ji takega položaja niso mogle nuditi, še več, večinoma so ga ovirale. Seveda vemo, da tudi mednarodne institucije niso večne. Mednarodne razmere se spreminjajo, ne nazadnje je Velika Britanija zapustila EU, v zgodovini je Francija recimo že zapustila NATO in se je potem vrnila, in pričakovati je, da se bo na določeni stopnji lahko zgodilo, da se bo tudi EU, celo NATO, bistveno spremenila. “Na koga se v takih razmerah zanesti, če ne na lastno državo? Skoraj dvesto narodov na svetu svoje države nimajo, mi jo imamo. Opozicija lahko tolerira jugoslovanske zastave, celo kratkoročno gradi na mitu nekdanje Jugoslavije, ampak to je definitivno jalovo početje. V ospredje moramo postaviti slovensko državnost, to je polje sodelovanja vseh političnih sil na Slovenskem,” je za konec še sklenil Igor Bavčar.
