Javnomnenjska raziskava, ki jo je za Nova24TV izvedla agencija Parsifal, je pokazala, da več kot polovica anketirancev meni, da trenutno ni čas za predčasne volitve. Če bi bile volitve v državni zbor to nedeljo, bi največ volivcev svojo podporo namenilo stranki SDS (22,8 odstotkov), sledi LMŠ (12,5 odstotkov) in SD (9,2 odstotkov). Trditve drugih agencij o velikem skoku SD pod novo vršilko dolžnosti Tanjo Fajon torej ne držijo. Vedno manjše število ljudi pa podpira predčasne volitve. Politični analitik dr. Matej Makarovič ocenjuje, da pritiski medijev, opozicije in protestnikov “ne dajejo več kakšnega posebnega rezultata oziroma morda celo premikajo javno mnenje v nasprotno smer.”
Večina (56,5 odstotkov) anketirancev meni, da trenutno ni čas za predčasne volitve, da je primeren čas meni 36,2 odstotka vprašanih, medtem ko 7,3 odstotki ne vedo ali je zdaj primeren čas za predčasne volitve.
Pri tem je opaziti, da navkljub nihanju podpora predčasnim volitvam upada. 22. maja 2020 se je v Parisfalovi javnomnenjski raziskavi 37,8 odstotkov vprašanih izjasnilo v prid predčasnim volitvam, 5. junija je ta delež poskočil na 44,3 odstotke, medtem ko je 18. junija ponovno padel na vsega 36,2 odstotka.
Večina proti predčasnim volitvam.
V tem času je največ pridobil delež tistih, ki ne vedo ali je trenutno primeren čas za predčasne parlamentarne volitve, kar nakazuje, da je prišlo do preloma na strani podpornikov predčasnih volitev. Nekateri med njimi, ki so bili še pred kratkim prepričani, da so predčasne volitve potrebne, zdaj omahujejo.
Če bi bile volitve v državni zbor to nedeljo, bi največ volivcev svojo podporo namenilo stranki SDS (22,8 odstotkov), sledijo LMŠ (12,5 odstotkov), SD (9,2 odstotkov), Levica (5,9 odstotkov), NSi (5,4 odstotkov) in DeSUS (4,1 odstotkov). Kar 31,0 odstotkov volivcev je neopredeljenih. SLS+NLS sta nabrala 2,9 odstotkov glasov, Dobra država 1,7 odstotkov, SAB 1,5 odstotkov, SNS 1,4 odstotka, SMC 1,1 odstotka in Pirati 0,3 odstotka.
Pritiski nasprotnikov na vlado niso obrodili sadov
Za mnenje glede politične situacije in smiselnosti predčasnih volitev smo povprašali tudi sociologa in političnega komentatorja Mateja Makaroviča, ki je za nas podal sledečo izjavo: “Glede na objektivno situacijo, na razmerja v Državnem zboru in glede na še vedno do neke mere izredne razmere, ki jih je povzročila globalna pandemija, je nekako razumljivo in pričakovano, da ljudje večinsko ne bodo podpirali predčasnih volitev, saj ne kaže, da bi bil zanje kakšen poseben tehten razlog. Kljub temu pa je ta podatek zanimiv zaradi dejstva, da obstajajo tako močni pritiski, tako s strani opozicije, kot s strani dominantnih medijev, kot tudi s strani, recimo protestov, ki smo jim priča, ki gredo v smer predčasnih volitev.
dr. Matej Makarovič (Foto: STA)
Tako da, na nek način lahko ocenimo, da ta rezultat kaže, da te pritiski ne dajejo več kakšnega posebnega rezultata oziroma morda celo premikajo javno mnenje v nasprotno smer. Glede samih preferenc strank pa preprosto ugotavljam, da ni nekih dramatičnih premikov, in da je v tem hipu še prezgodaj oceniti kako sodelovanje ali nesodelovanje strank v sedanji vladni koaliciji vpliva na njihove rezultate. Skratka, prezgodaj je še dajati ocene, kako sodelovanje ali nesodelovanje strank v vladni koaliciji vpliva na njihovo volilno podporo, ker imamo vlado še premalo časa.”
Med opredeljenimi volivci uživa SDS 33,1-odstotno podporo. Z 18,2 odstotki glasov sledi LMŠ, in s 13,4 odstotki SD. Levica bi dobila 8,5 odstotkov glasov, NSi 7,9 odstotkov, DeSUS 6 odstotkov, SLS+NLS 4,2 odstotka, Dobra država 2,5 odstotka, SAB 2,2 odstotka, SNS 2,1 odstotka, SMC 1,6 odstotka in Pirati 0,6 odstotka glasov.
Med tistimi, ki se bodo zagotovo udeležili volitev (ocena 5), bi jih največ 35,7 odstotkov podprlo SDS, sledi LMŠ (14,0 odstotkov), SD (12,5 odstotkov), Levica (6,4 odstotkov), NSi (5,3 odstotkov), SLS+NLS (4,3 odstotkov) in DeSUS (3,1 odstotkov). SMC bi podprlo 1,9 odstotkov vprašanih, SAB 0,7 dstotkov, SNS 0,5 odstotkov in ravno toliko tudi Pirate.
Predčasne volitve, tisti, ki bi se zagotovo udeležili volitev.
Kar 12,4 odstotkov tistih, ki bi se zagotovo udeležili volitev ne ve za koga bi volili, 1 odstotek vprašanih bi izbral katero drugo stranko, 0,8 odstotka vprašanih pa ne bi izbralo nobene stranke.
Ivan Šokić
