»Za Slovenijo to preprosto pomeni nevarnost, da bomo postali migrantski žep. Dobra volja nemške politike, ki je tolerirala ponikanje migrantov na teritorij Slovenije in njihovo po javljanje v ZR Nemčiji, se je izpela,« je v pogovoru za Demokracijo poudaril predsednik državnega sveta Alojz Kovšca.
Ko sva se dogovarjala za intervju, ste bili v Nemčiji. Kaj je bil vaš namen nedavnega uradnega obiska?
Dva temeljna namena sem imel. Prvi je bil vzpostavitev neposrednih odnosov z nemškim Bundesratom, ki je sicer popolnoma drugače ustrojen, kot je naš Državni svet, vendar v Državnem svetu vidimo veliko možnosti za sodelovanje državnih svetnikov s člani Bundesrata in tudi za sodelovanje med obema organoma.
Drugi namen je bil neposredno vzpostavljanje stikov z gospodarstvom v deželi Schleswig-Holstein in po možnosti v drugih zveznih deželah ZR Nemčije. Lahko rečem, da sta bila oba namena dosežena.
S kom ste se pravzaprav srečali?
V Kielu smo se srečali s predsednikom Bundesrata gospodom Danielom Güntherjem, ki je obenem tudi predsednik vlade zvezne dežele Schleswig-Holstein, in tudi skoraj s celotno vlado te dežele. V Berlinu nas je sprejel podpredsednik Bundestaga gospod Wolfgang Kubicki. Srečali smo se tudi z zveznim ministrom za gospodarstvo in energijo gospodom Oliverjem Wittkejem. Imeli smo tudi pogovore z ministrom za notranje zadeve, gradnjo in domovino gospodom Horstom Seehoferjem.
Ali lahko kaj poveste o vsebini pogovorov z gospodom Seehoferjem?
Pogovor je bil zelo neposreden, v nekem smislu celo apolitičen. Gospod Seehofer je minister za notranje zadeve in izgradnjo … Za nas je to zelo nenavadna funkcija, za Nemce pač ne, ker so po združitvi vzhodne in zahodne Nemčije želeli zagotoviti enakomeren razvoj vseh dežel in v to nekako vgraditi tudi notranjo varnost. Gospod minister je v preteklosti predsedoval deželni vladi Bavarske, najmočnejše dežele v ZR Nemčiji. V procesu združevanja Nemčije in izenačevanja pogojev za življenje, so bili Nemci izjemno uspešni. Prispevek gospoda Seehoferja je bil v tem procesu zelo pomemben. Med pogovorom sva odprla vprašanje politike migracij. Gospod Seehofer je dal zelo neposredno vedeti, da v Sloveniji in v ostalih deželah Zahodnega Balkana nismo dovolj dobro opravili naloge zaustavljanja in obvladovanja migrantskih tokov, kar se je od nas pričakovalo. Omenil je tudi zasuk nemške politike migracij v strožjo obravnavo azilantov in dosledno vračanje neupravičenih prosilcev za azil v izvorne države.
Kako, če pa je sedanji zunanji minister dr. Miro Cerar dejal, da se je že njegova vlada leta 2015 z migrantsko krizo uspešno soočila?
V Sloveniji imamo politiki zelo različne poglede na to vprašanje. Osebno gradim svoje mnenje na številkah – številkah ljudi, ki vstopijo na teritorij Republike Slovenije, naj si bo to legalno ali ilegalno, ter na številkah ljudi, ki naš teritorij zapustijo, prav tako legalno ali ilegalno. Prosilci za azil, ki so ilegalno izginili iz Republike Slovenije, bodo k nam prej ali slej vrnjeni. Čedalje bolj je gotovo, da bodo k nam vrnjeni tudi vsi tisti, ki iz Slovenije poskušajo ilegalno vstopiti v sosednji državi: Italijo in Avstrijo. Ob obstoječi prepustnosti slovenske južne meje za ilegalne migrante, se nam obeta burno poletje in verjetno še bolj burna jesen.
Je minister Seehofer postregel s kakšnimi številkami?
Da. Postregel je s številkami, ki ilustrirajo uspešnost oz. neuspešnost integracije migrantov v ZR Nemčiji in s tem pojasnil vzroke za predvidene spremembe migrantske politike.
Kaj to pomeni za Slovenijo?
Za Slovenijo to preprosto pomeni nevarnost, da bomo postali migrantski žep. Dobra volja nemške politike, ki je tolerirala ponikanje migrantov na teritorij Slovenije in njihovo po javljanje v ZR Nemčiji, se je izpela.
(Več v novi številki revije Demokracija.)
