Piše: Gašper Blažič
V tem tednu je v javnost pricurljala novica, da Milan Brglez zapušča službo na pravosodnem ministrstvu, kjer je bil državni sekretar.
Milan Brglez predčasno odhaja z mesta državnega sekretarja na pravosodnem ministrstvu in se jeseni vrača na ljubljansko fakulteto za družbene vede. S svojo odločitvijo je že seznanil ministrico za pravosodje Andrejo Katič, je ta potrdila za STA. Informacijo o odhodu Brgleza so prvi objavili na portalu N1, za STA pa so jo to sredo potrdili tudi na ministrstvu za pravosodje.
Brglez je “razmišljal”, sledilo je …
Brglez v pojasnilu ob odstopu navaja, da je že nekaj časa razmišljal o tem, da je v vse bolj kompleksnem svetu, v katerem mednarodno pravo skorajda izginja, treba okrepiti raziskovanje in poučevanje o mednarodnem pravu in človekovih pravicah. “Zato sem v preteklih dneh seznanil vse pristojne, da se s 1. oktobrom 2025 vračam na Fakulteto za družbene vede,” je zapisal. Kot je dejal, se ministrici Andreji Katič, predsedniku SD Matjažu Hanu, predsedniku vlade Robertu Golobu, vsem sodelavkam in sodelavcem ter političnim sopotnicam in sopotnikom zahvaljuje za zaupanje v času, ko je bil državni sekretar ter za skupno opravljeno delo.
Ob tem je izrazil upanje, da bodo vsi skupaj in vsak po svojih močeh nadaljevali delo v korist in obrambo človekovih pravic in svoboščin ter okrepitve mednarodnega prava, ki je za Slovenijo “edini močan steber v viharjih današnje razbite mednarodne skupnosti”. S čimer je med vrsticami izrekel laskavo pohvalo na račun sedanje zunanje politike, ki mu je seveda pisana na kožo.
Prestopil iz SMC v SD, skoraj bi sledil preskok v Levico
Brglez se je v politiki prvič pojavil po volitvah leta 2014, ko je kot tedanji vidni član SMC zasedel funkcijo predsednika DZ in že tedaj se je pokazalo, da gre za levičarskega radikalca. Pred tem je bil predstojnik katedre za mednarodne odnose na FDV. Znana je njegova škandalozna izjava o naravnem pravu, teroristične napade islamistov v Evropi pa je med drugim komentiral s svetopisemskim pregovorom “Kdor seje veter, žanje vihar” in jih s tem opravičeval.
No, Brglez se je SD pridružil po volitvah leta 2018, ko je bil znova izvoljen za poslanca SMC, vendar ga je stranka nato izključila iz svojih vrst, saj je bil zelo svojeglav. SD mu je tako ponudila zavetje, da je nato lahko uspešno kandidiral za evropskega poslanca. No, vmes se je celo šepetalo, da bi utegnil prestopiti v Levico, kar na njegov siceršnji politični radikalizem – tudi Matjaž Nemec nič kaj dosti ne zaostaja za njim – ne bi bilo nič nenavadnega.
Leta 2022 se je Brglez neuspešno potegoval tudi za funkcijo predsednika republike, lani pa je kandidiral za predsednika SD. Vendar ga je Matjaž Han prehitel za zgolj deset glasov.
Je samo “začasno parkiran” na FDV?
Številni poznavalci politike pa ne verjamejo, da je Brglez res pripravljen zapustiti politiko. “Ko si enkrat v politiki, z njo nikoli ne prekineš,” je namreč Brglez odgovoril na vprašanje STA, če odhaja tudi iz stranke SD oz. politike nasploh. S tem je med vrsticami namignil, da v politiki še ni rekel zadnje besede. Vendarle pa mu je po izteku mandata evropskega poslanca karierno spodletelo. Če je prej mislil, da bo postal novi Danilo Türk (tudi on je levičarski radikalec in specialist za mednarodno politiko), je bil ponižan na raven državnega sekretarja. Kar ni ravno sanjski položaj za nekoga, ki je že zasedal najvišje politične funkcije in se je že videl v vlogi predsednika republike.
Ob izbiri člana Evropske komisije v tem mandatu se je šepetalo, da bi morda to funkcijo zasedel Brglez, potem ko se je izkazalo, da je premier Robert Golob vrgel čez ramo svojega prvotnega kandidata Tomaža Vesela. Obstajal je tudi rezervni scenarij: da v Evropsko komisijo odide Tanja Fajon, Brglez pa postane zunanji minister. Vendar se ni uresničil nobeden od teh scenarijev, saj je vskočila že skoraj odpisana Marta Kos, ki se je konec leta 2022 zaradi Golobove afere s policijo ter odhodom ministrice Tatjane Bobnar kakor odpovedala delovanju v Svobodi. A očitno je šlo le za začasen taktični umik. Marta Kos namreč ni kdorkoli, pripada znani koroški družini, iz katere prihaja tudi znani operativec globoke države, nekdanji kriminalist Drago Kos. Povrh vsega ima Marta Kos tudi udbovsko preteklost, o čemer je že večkrat pisal raziskovalec arhivov Igor Omerza.
Očitno na takšen taktični umik sedaj računa tudi Brglez. V tem smislu njegovo selitev z ministrstva nazaj na FDV ocenjuje tudi Miran Videtič. “Sam ocenjujem, da je umaknjen na varno, da bi v prihodnjih mesecih “stare sile” izvedle napad na Hana in ga strmoglavile s funkcije predsednika,” je zapisal na svojem facebook profilu. Videtičeva ocena očitno drži, saj je Matjaž Han, ki je ideološko manj profiliran od Brgleza in Fajonove, zadnje čase tarča ostrih kritik. V tem tednu je namreč podmladek Svobode javno napadel Hana. “Naveličani smo politikov, ki so glasni v intervjujih in tihi za vladno mizo. Minister Matjaž Han, čas je za resno vprašanje – boste lahko v tej vladi resnično sodelovali in delali za ljudi?” so zapisali.
Z napadi na Hana je začel Golobov podmladek – kaj bo sledilo?
Vsaj formalno gledano mlade člane Svobode moti, da se Han v intervjujih vedno znova predstavlja kot opazovalec, ne kot eden od ključnih ljudi te vlade. “Kritizira spremembe, ki so bile sprejete v isti vladi, v kateri sedi tudi sam. Res je, da imate v vladi in državnem zboru le nekaj predstavnikov – a to ni posledica Svobode, temveč volilnega rezultata vaše stranke,” so med drugim zapisali v podmladku Gibanja Svoboda in še – če bi želel resnično reševati težave podjetnikov, bi bilo smiselno usmeriti pozornost na to, da denar ne izginja prek raznih razpisov. Prav tako bi lahko pripravili zakon, ki bi omejil Airbnb in s tem pomagal stanovanjskemu trgu, njihova stališča povzema portal Info360.
Čeprav je po svoje mogoče Golobovim “komsomolcem” formalno celo pritrditi, saj gre v tem primeru za izogibanje odgovornosti za vladne odločitve, pa je potrebno spomniti, da so se botri iz ozadja že lotili taktike “zvijanja rok”, s čimer jim je doslej uspelo na “džentelmenski” način odstraniti že več predsednikov SD, denimo Igorja Lukšiča, Dejana Židana in tudi Tanjo Fajon. No, Lukšič je dejansko odšel iz aktivne politike nazaj na FDV, Židan se je očitno zadovoljil s funkcijo državnega sekretarja (pa je bil že minister), Tanja Fajon pa je še naprej ministrica za zunanje in evropske zadeve. A vsem trem je skupno to, da jih je, kar se tiče vodenja “ponosnih naslednikov ZKS”, zlomil pritisk iz ozadja.
Obstaja torej realna možnost, da bi pritisk zlomil tudi Matjaža Hana, morda že letos. Naj spomnimo, da je bil dvoboj na kongresu SD med Hanom in Brglezom zelo izenačen. Ker naj bi bila SD v sedanji koaliciji ideološko premalo ostra in preveč “opozicijska”, se lahko zgodi, da se bodo spremembe na njenem vrhu dogodile že v kratkem in je torej Brglez “tihi rezervist”, ki čaka na svojo priložnost.
