Piše: Anita Gužvič
»Leto 2023 bo leto reform … popolnoma želimo spremeniti sistem delovanja javnega zdravstva,« je decembra 2022 napovedal premier Robert Golob. Takratni zdravstveni minister je ob tem obljubil, da bo večina ukrepov implementiranih 1. januarja 2024. »Reformno leto« se bliža koncu in s tem datum implementacije, o reformi pa ni sledu.
Da je zdravstvo vladna prioriteta, je odmevalo v dneh pred nastopom vlade Roberta Goloba in po njem. Izrečenih je bilo veliko drznih obljub in postavljenih časovnic, a so se vse končale klavrno. Stanje v zdravstvu se je le slabšalo. Javno zdravstvo razpada pred našimi očmi: vedno daljše čakalne dobe, vse več ljudi brez osebnega zdravnika (že okrog 150.000), poleg tega je na prvi pregled za različne zdravstvene storitve avgusta nedopustno dolgo čakalo več kot 77.000 pacientov. Glavne splošne bolnišnice zaradi neurejenih razmer zapuščajo priznani zdravniki. Neuspešna reforma je odnesla tudi zdravstvenega ministra Danijela Bešiča Loredana. Edina omembe vredna sprememba v času te vlade na področju zdravstva je antireforma oz. sabotaža zdravstvenega sistema z ukinitvijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki bo čez nekaj let davkoplačevalce stala več kot dvakrat toliko, kot bi stalo plačevanje zavarovalnih premij zasebnim zavarovalnicam. In medtem ko zdravstvo razpada, bi vlada iskala rešitve z dvigovanjem davka na kokakolo, reforma pa se očitno piše na ulici − v iniciativi Glas ljudstva pod vodstvom Jaše Jenulla so namreč septembra »spisali nov zakon za ozdravitev zdravstva«.
Neizpolnjene in prelomljene koalicijske obljube
Skrajšanje čakalnih vrst je bila ena glavnih koalicijskih obljub. Socialni demokrati so dali najbolj specifično obljubo. Pacientom so obljubili, da bodo čakali na specialistični pregled največ 30 dni.
Obljuba Tanje Fajon aprila 2022: »Kot prioriteto smo si postavili 30 dni za dostop do specialista, saj so neskončno dolge čakalne dobe rakrana naše družbe.«
Kmalu po tem so zaradi tega sprejeli interventni zakon. Obljube po enem letu sodelovanja pa v vladi niso izpolnili. Prav nasprotno, čakalne vrste so se namreč še podaljšale. V obdobju, ko je ministrstvo za zdravje namenilo dodatnih 111 milijonov evrov za skrajšanje čakalnih dob, so se te pravzaprav podaljšale. Najbolj zaskrbljivo pa je, da je na dan 31. marec 2023 na obravnavo nad dopustno dobo čakalo skoraj 50.000 pacientov več kot na 1. september 2022. Do junija 2023 je bilo za skrajševanje čakalnih dob na podlagi interventnega zakona porabljenih že okoli 137 milijonov evrov.
Tako je tudi obljuba ministra za zdravje padla v vodo. Marca 2023 je Bešič Loredan dejal: »Reformo bomo izpeljali – to je naša obljuba.« Junija 2023 pa: »Mi si želimo, da bi recimo v treh do šestih mesecih prišli do tega, da bi čakalne dobe za 30 odstotkov skrajšali. In da bi recimo v celem obdobju šestnajstih mesecev čakalne dobe razpolovili.«
Tudi minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter podpredsednik vlade Luka Mesec je novembra 2022 obljubil, da bodo v letu 2023 delali več stvari: davčno reformo, zdravstveno reformo, dolgotrajno oskrbo skupaj z osebno asistenco. Dobili pa smo nižje neto plače, zdravstvene reforme pa ne.
Interpelacija, odstop, celo predsednica države obupala nad reformo
Konec junija 2023 so zaradi poslabšanja razmer v zdravstvu in neizpolnjenih obljub o reformi poslanci SDS vložili interpelacijo proti ministru za zdravje. Ob tem so poudarili, da je Bešič Loredan do konca junija med drugim obljubil pripravo sistemske zakonodaje za rešitev problematike družinske medicine, prenovo nadzora in vodenja javnih zavodov in ureditev področja absentizma. V vodo je padla tudi časovnica o strukturni prenovi Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) in sprva za april napovedano oblikovanje ločenega plačnega stebra za področje zdravstva in socialnega varstva. »Čas se je iztekel, kdo bo torej prevzel politično odgovornost?« Koalicija je ob vložitvi interpelacije ministru izrazila podporo, iz Gibanja Svoboda pa so sporočili, da ima minister njihovo popolno podporo. A že čez dober teden ga je premier Golob odstavil. Bešič Loredan je odstopil s položaja ministra za zdravje in podpredsednika vlade. Vodenje ministrstva za zdravje je začasno prevzel Golob, stanje v zdravstvu pa se je še slabšalo. Predsednica RS Nataša Pirc Musar je dejala, da zdravstvena reforma ne bo končana do konca tega mandata.
Nova ministrica, nove analize stanja v zdravstvu
Čez mesec in pol (1. 1. 2024) bi morale začeti veljati spremembe na področju digitalizacije zdravstva, reforma plačnega sistema ter družinske in urgentne medicine. Namesto tega pa nas čakajo nove analize, kot je napovedala nova ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel. Po njeni predstavitvi se nam znova obetajo le analize o katastrofalnem stanju, namesto da bi začeli aktivnosti, ki bi ljudem omogočale boljšo dostopnost do zdravstvenih storitev. V uvodni predstavitvi je namreč pokazala podatke iz evidenc slovenskega zdravstva in dejala, da imamo le malo merilnikov kakovosti in učinkovitosti. Pri tem sta bila kritična Zvonko Černač in Jelka Godec, ki sta dejala, da imamo dovolj analiz, merilnikov in smernic, za katere je veliko časa porabil že prejšnji minister.
Na vprašanje, ali je zdravstvena reforma, ki jo je premier Robert Golob napovedoval kot ključni projekt te vlade, še vedno prioriteta, je odgovorila: »V zdravstvu ne gre za radikalne spremembe, ki bi sistem postavile na glavo.« Glede takojšnjega skrajšanja čakalnih vrst, pa je dejala, da za skrajševanje ne potrebujemo radikalnega posega. »Moramo se zavedati, da smo tisti, ki čakamo, ljudje, pacienti in nas ne morejo zmanjšati. Černač je na to dejal, da se je ministrica sprijaznila s čakalnimi vrstami.
Pisanje zdravstvene reforme na ulici
A ko že mislimo, da slabše ne gre, se motimo. V iniciativi Glas ljudstva pod vodstvom petkovega protestnika Jaše Jenulla pravijo, da se sistemske spremembe prestavljajo v prihodnost, zato so pripravili »novelo zakona o nujnih ukrepih za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema«. H kampanji zbiranja podpisov so povabili tudi več političnih strank, podporo je seveda napovedala Levica, saj bi med drugim ukinili »dvoživkarstvo«.
Vlada išče rešitve z dvigovanjem davka na kokakolo
Najnovejša bizarnost sage o reformi zdravstva pa sega še dlje od uličnega pisanja zakonodaje. Strateški svet za zdravstvo in prehrano sta namreč na skupni seji dosegla soglasje, da je treba omejiti dostopnost do alkoholnih in sladkih pijač ter tobačnih izdelkov. Med drugim bi to dosegli z dvigom DDV in trošarin. Ta vlada bi se teme lotila podobno kot vseh drugih – z višanjem davkov. Ko si kladivo, so vse tvoje težave videti kot žeblji. Vodja strateškega sveta za zdravstvo Erik Brecelj ob tem pravi, da ni njihov namen dvigovanje davkov, ampak nižanje stroškov v zdravstvu. Doda, da se zaradi kajenja, čezmernega uživanja alkohola in sladkih pijač ustvarjajo dodatni in nepotrebni stroški v zdravstvu. Člani strateškega sveta tako predlagajo raziskavo učinka povečanja davka na sladke pijače, alkohol in tobak, uvedbo alkoholne politike, prepoved prodaje e-cigaret, tobaka za žvečenje in posebnih arom za tobačne izdelke. Vlada torej jasno signalizira, da v tem mandatu razen dodatne obremenitve vseh potrošnikov ne namerava narediti prav nobene konkretne reforme v zdravstvu.
Ali je zdravstvena reforma padla?
Slovenijo je v zadnjih mesecih zadela huda nesreča, a za vlado je to priročen izgovor za odlog zdravstvene reforme, češ da primanjkuje sredstev zaradi poplav. Spomnimo pa, da je Golob sam napovedal, da zdravstvene reforme ne bo, ampak da bodo le manjše spremembe znotraj sistema. Hkrati pa še vedno trdi, da je zdravstvena reforma prioriteta vlade. Pojavlja se skrb, da bodo poplave le izgovor za propad obljubljenih reform. A spomnimo: reform na ključnih področjih ni bilo niti pred poplavami, bili so le analize, prazni dogovori in časovnice. Vlada je odgovorna za poslabšanje razmer v zdravstvu, državljanom pa je otežen dostop do zdravstvenih storitev kot še nikoli prej.
Mladi zdravniki so ob tem opozorili, da v zadnjih mesecih v medijih veliko redkeje vidimo prispevke o slovenskem zdravstvu kot pred letom dni in več. Takrat smo se pogovarjali o slabem stanju v zdravstvu, odhodih zdravnikov, pomanjkanju sester, pogajanjih o novem plačnem stebru in drugih težavah. Iskali naj bi tudi rešitve, ureditev zdravstva naj bi bila prioriteta zdajšnje vlade. Slovenijo in svet zadnje leto pretresajo tragični dogodki, ki jim ni videti konca, kljub temu pa težave v zdravstvu niso izginile. Kvečjemu so se še poglobile, saj še vedno nezadržno narašča število ljudi brez opredeljenega osebnega zdravnika ali pediatra.
