Piše: Kavarna Hayek
Živite morda v hiši ali stanovanjskem bloku s fasado bele barve? Če je odgovor pritrdilen, potem se bodisi preselite bodisi naredite fasado bolj barvno. Če tega ne naredite in vztrajate pri beli fasadi, ste rasist. Tako namiguje skupina norveških znanstvenikov in akademikov, ki se je lotila raziskovalnega projekta z naslovom »Kako je Norveška naredila svet bolj bel«. Učene glave, kakopak, financira norveška levičarska »prebujena« vlada.
»Belina je danes ena ključnih družbenih in političnih skrbi. Znotraj in zunaj akademskih krogov po vsem svetu se z akcijami upora in obžalovanja poskušamo soočiti z našo rasno preteklostjo. V ključnih delih študija beline v zgodovini umetnosti in arhitekture je belina razumljena kot del kulturne in vizualne strukture privilegijev. Nov raziskovalni projekt ‘Kako je Norveška naredila svet bolj bel, ki ga financira Raziskovalni svet Norveške (1,2 milijona evrov), obravnava izrazito drugače politiko beline v umetnosti in arhitekturi. Dve ključni premisi sta značilni za projekt: belina ni le kulturno in družbeno stanje, povezano z barvo kože, privilegiji in sistematično izključenostjo, ampak se materializira povsod okoli nas. Drugič, te materializacije ni mogoče razumeti brez razumevanja družbenih, tehnoloških in estetskih pogojev same barve,« je zapisala izredna profesorica Ingrid Halland, nosilka projekta in glavna raziskovalka.
To ni prvoaprilska šala. Po besedah skandinavskih znanstvenikov bi morali izraza, kot sta »belina« ali »prevlada bele barve« jemati dobesedno. To pomeni, da je vse, kar je belo, povezano z rasizmom; tudi bela barva fasade na hiši.
Norvežani so se lotili projekta, ker obžalujejo in opravičujejo, da so bili prav oni tisti (čeprav niso bili kolonialna sila), ki so »naredili svet bolj bel«. Kako? V začetku 20. stoletja sta norveška kemika Peder Farup in Gustav Jebsen odkrila revolucionarno snov, ki je danes v splošni uporabi in v veliki meri kroži po naših materialnih, bioloških in ekonomskih sistemih, večino časa je popolnoma neopazna: v hrani, ki jo jemo, v papirju, na katerega tiskamo, barvah na stenah in naših polnilcih za iPhone. Imenuje se TiO2 in je kemična spojina titanovega dioksida. Proizvodnja za globalni trg se je začela …..
Nadaljevanje lahko preberete TUKAJ.
