Piše: Ž. K. (Nova24tv.si)
Vlada je včeraj napovedala prve resnejše ukrepe za pomoč pri sanaciji škode, ki so nastale kot posledica uničujočih poplav. Povečalo se bo nadomestilo občinam, država bo tudi pomagala podjetjem, ki so bila neposredno prizadeta zaradi ujme, ali pa so bili prizadeti njeni zaposleni, ki sedaj ne morejo na delo. Vlada bo tudi uvedla 14. avgust kot dela prost dan, kot dan solidarnosti. Gre za predlog, ki ni naletel na enotno podporo, številni so namreč prepričani, da gre za škodljiv in demagoški ukrep, ki bo dosegel ravno nasprotno od tega, kar želi doseči. Odpira se tudi vprašanje, kjer bo vlada pridobila sredstva za sanacijo škode. Državni proračun je namreč že pred krizo beležil precejšnji primanjkljaj.
“Da je za vse dela prost dan je demagogija. Razumem za oškodovane in tiste, ki pomagajo. Za ostale pa ne. Kdo bo to plačal,” se je vprašal vodja oddaje Kdo vam laže, Boris Tomašič. Da ukrep nima smisla, so opozorili tudi ostali mnenjski voditelji in uradni predstavniki gospodarstva. “Po mojem bi bolj kot proste dneve potrebovali delovne dneve, da odpravimo vso povzročeno škodo. Ampak smo pač v času Svobode, ki vse razume drugače,” je denimo zapisal urednik in novinar Peter Jančič, prikimal pa mu je tudi nekdanji minister Žiga Turk, ki je zapisal: “Jup, delovne sobote. Ker denar za obnovo bo treba zaslužiti.”
Po besedah vladnih predstavnikov ima zakon o odpravi posledic naravnih nesreč tri bistvene poudarke. Prvi je financiranje odpravljanja posledic za lokalno in državno infrastrukturo, s povišanjem predplačil, ki se zvišujejo na 40 odstotkov. Drugi je odprava posledic v kmetijstvu. Na tem področju naj bi potekalo usklajevanje z Evropsko komisijo. Tretji poudarek je retroaktivnost, z zakonom se bodo odzvali na nesreče, ki so državo prizadele letos. Na novinarski konferenci sta bila poudarjena še dva amandmaja v zakonu. Prvi določa izredne in financirane dopuste za vse prostovoljce, ki pomagajo na prizadetih območjih, država pa bo pomagala tudi s financiranjem čakanja na delo vsem prizadetim podjetjem. Tistim, ki se ne morejo pripeljati v službo, jim bo država financirala 80 odstotkov njihove plače.
Vladni predstavniki so v prihodnjih dneh napovedali še dodatno zakonodajo. Na vladi naj bi tekli pogovori o gradnji nadomestnih gradenj. Glede na besede oblasti naj bi država skupaj s proizvajalci montažnih hiš dogovorila za gradnjo nadomestnih gradenj, zatikalo pa naj bi se predvsem pri značilno dolgotrajni birokraciji, pri čemer naj bi razmišljali o radikalnem skrajšanju postopkov. Ena od idej je tudi vzpostavitev registra praznih stanovanj v objektih, ki so v javni in zasebni lasti. Za uporabnike teh objektov se bo vzpostavila enotna najemniška pogodba. Nov dom bi lahko potrebovalo tudi do 10 tisoč ljudi.
Gospodarstvo nezadovoljno
Gospodarstvo, ki je imeli že pred naravno katastrofo z vlado odprtih več front, je sicer zadovoljno s hitrostjo odziva, ni pa povsem zadovoljno s samo materijo napovedanih ukrepov. Denimo, pričakovali so 100-odstotno financiranje čakanja na delo za podjetja, ki bodo ostala dlje časa zaprta. Posebna kritika pa je namenja dela prostemu dnevu. Ta bo namreč, kot pojasnjujejo, ustvaril dodatne stroške.
Kot je napovedal predsednik vlade, se bo država odzvala z robustno finančno pomočjo, pri čemer ni povsem jasno, kjer se bodo pojavile prepotrebna finančna sredstva. Proračun je v prvih šestih mesecih zabeležil 413 milijonov evrov primanjkljaja, kljub vsem novim davščinam, ki jih je uvedla vlada svobodnjakov. Samo junijski primanjkljaj je znašal 190 milijonov evrov. Primanjkljaj državnega proračuna ob koncu polletja je bil namreč okoli 300 milijonov evrov višji kot v istem obdobju lani. Samo upamo lahko, da se bodo enormna sredstva, ki so se doslej namenjala za financiranje nevladnih organizacij, katerih primarni cilj je boj proti politični desnici preusmerila tja, kjer so resnično potrebna. Več TUKAJ.
