Piše: Ana Horvat (Nova24tv.si)
Osnutek novele zakona o delovnih razmerjih, ki med drugim prinaša oskrbovalni dopust in možnost 30-urnega delovnika, zopet buri duhove, še posebej med delodajalci. Ta je bil namreč navkljub zatrjevanju premierja Roberta Goloba, da sta mu spoštljiva komunikacija in iskanje širšega konsenza prioritetnega pomena, sprejet mimo delodajalcev na Ekonomsko-socialnem svetu (ESS). Daleč od tega, da gre za edini primer ignoriranja pravil ESS, na kar so Goloba delodajalci opozorili ne dolgo nazaj.
Delodajalci so na premierja naslovili protestno pismo, kjer so ga seznanili s kršitvami pravil o delovanju ESS, in ga pozvali, naj se udeleži seje ESS, a se je ta raje odločil, da se za udeležbo preprosto opraviči. Delodajalci so se zato odločili, da bojkotirajo petkovo sejo.
Odločitev Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, na čelu katerega je Luka Mesec iz vrst Levice, da se v javno obravnavo pošlje osnutek novele zakona o delovnih razmerjih, preden bi bil ta sploh usklajen s socialnimi partnerji, se zdi predstavnikom reprezentativnih delodajalskih organizacij povsem nesprejemljiva in neobičajna. Poleg tega, da se počutijo izigrani, pa opozarjajo, da gre v tem primeru za kršitev pravil ESS.
Osnutek novele zakona o delovnih razmerjih je bil v javno obravnavo poslan ta ponedeljek. Delavcu se sodeč po vsebini omogoča, da lahko po pol leta zaposlitve zahteva, da namesto zaposlitve za določen čas pride do sklenitve delovnega razmerja za nedoločen čas ali do zaposlitve s krajšim delovnikom. Spodbujano je usklajevanje zasebnega in poklicnega življenja. “Veljavno ureditev instituta dela na domu dopolnjuje tako, da ga bo mogoče odrediti z aneksom k pogodbi o zaposlitvi, medtem ko je zdaj treba skleniti novo pogodbo, delodajalec pa se bo moral v primeru, da bo delavec zaradi potreb usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja zahteval delo na domu, odzvati in podati razloge za morebitno zavrnitev,” navaja STA.
Foto: iStock
Vsebovana pa je tudi pravica do odklopa. Po novem bi bil tako delodajalec dolžan zagotoviti, da delavec v primeru izrabe pravice do počitka in upravičene odsotnosti ni na razpolago. Za nego družinskega člana ali osebe v skupnem gospodinjstvu se predpisuje tudi petdnevni neplačani oskrbovalski dopust. Delavec, ki je žrtev družinskega nasilja, bi lahko po novem predlagal sklenitev zaposlitve za krajši delovni čas. “V primeru urejanja zaščite, pravnih in drugih postopkov na institucijah ter odpravljanja posledic nasilja v družini pa je upravičen do desetih dodatnih dni plačane odsotnosti”. Za slednje je sicer nujno, da je delodajalcu predloženo potrdilo pristojnega centra za socialno delo, delodajalec pa takemu delavcu naj ne bi smel odpovedati pogodbe o zaposlitvi. V noveli je vsebovana tudi možnost 30-urnega delovnega časa, čemur sicer nasprotuje kar nekaj delodajalcev. Usmeritev dodatno omejuje število agencijskih delavcev, zaostruje pa se tudi postopek redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga. Mesec je sicer sprava napovedal obvezno božičnico in dodatek za sobotno delo, a to naposled ni bilo vključeno.
Gospodarska zbornica Slovenije, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, Trgovinska zbornica Slovenije, Združenje delodajalcev Slovenije ter Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije so izpostavili, da so bili o nameri ministrstva, ki so jo označili za enostransko, obveščeni iz medijev. Ministrstvo za delo so obtožili, da zoper krši temeljna pravila delovanja ESS in dogovor o načelih dela pogajalske skupine ESS, saj pogajalska skupina, ki je bila imenovana na podlagi sklepa ESS, sploh še ni zaključila s pogajanji.
To ni socialni dialog
V sporočilu za javnost so izpostavili, da so bili delodajalci v poganjanjih izigrani in v povsem neenakopravnem položaju. Zagotovila Mesca in dogovori okrog pogajanj so bili namreč dokončno prekršeni. “Zato ostro nasprotujemo takšnemu ravnanju, ki onemogoča socialni dialog, iskanje kompromisov in doseganje čim širšega konsenza o predlaganih zakonodajnih rešitvah,” so poudarili in se dotaknili kritik okrog obstrukcije petkove seje ESS, na kateri bi bilo možna obravnava osnutka novele o delovnih razmerij. Kritike označujejo za zavajajoče in spomnili so, da so na zadnji seji opozorili na “(ne)prisotnost članov in namestnikov predstavnikov vlade ter obravnavanje in sprejemanje zakonodajnih predlogov na vladi in v DZ povsem mimo ESS, zato so pričakovali, da se bo petkove seje udeležil tudi premier Robert Golob”. Kot pravijo, so premierju celo omogočili, da sam predlaga termin naslednje seje, a o njem doslej ni bilo ne duha ne sluha.
Zaprta seja Ekonomsko-socialnega sveta (Foto: STA)
Nezadovoljstvo tudi v sindikalnih centralah
Kritični pa so tudi v primeru predloga zakona o dolgotrajni oskrbi, vlada ga je namreč predložila po nujnem postopku, kar pomeni, da ta sploh ni bil obravnavan na ESS, temu primerno pa tudi niso bila uradno zaključena pogajanja, kamor je vključena posebna skupina v okviru ESS. “To ni socialni dialog. ESS na način, kakršnemu smo priča v zadnjih tednih in mesecih, ne more delovati in na tak način dela delodajalske organizacije ne pristajamo,” so jasni. Več kot očitno pa so glede situacije nezadovoljne tudi sindikalne centrale, ki sodelujejo pri delu ESS. Slednji so napovedali novinarsko konferenco, kjer bodo pojasnili svoja pričakovanja okrog zakonodajnih predlogov in na področju vodenja socialnega dialoga.
Kot kaže, prostora za socialni dialog pri vladi Roberta Goloba ni, čeprav so prav to očitali svojim političnim nasprotnikom. Da se to ne problematizira, ne čudi, saj se ve, da so osrednji mediji tisti, ki so pomagali vzpostaviti “svobodo” v državi. Kolesarjev na ulici seveda ne bo, a če bi bila vlada druga, bi bilo seveda vse, ampak res vse drugače.
