Afera Fotopub je pokazala predvsem, da se v Sloveniji žrtev nima na koga obrniti

Piše: Sara Kovač (Nova24tv.si)

Čeprav afera Fotopub odmeva že nekaj tednov, policija sploh še ni uspela obiskati kulturnika Dušana Smodeja. Glede na to, da so obtožbe o domnevnih spolnih napadih hude, bi človek upravičeno pričakoval, da bi policija odreagirala z namenom ohranitve dokaznega gradiva, ki bi zadevi lahko pomagal priti do dna. Tako pa smo bili priča oddaji Tarči, kjer se je Smodej meni nič tebi še pred končanimi postopki na policiji pojavil pred televizijskimi ekrani in dobil možnost predstavljanja “dejstev”, ki so seveda povsem nepreverjena. Potem pa naj se še kdo čudi, zakaj žrtve spolnega nasilja nimajo poguma prijaviti spolnih predatorjev. Četudi žrtve o nadlegovanju spregovorijo, se zdi, da policija preprosto nima posluha. To kaže nedavni primer iz Maribora, kjer se je mlad moški spravil na dekle in jo pohabil.

“Ja js bla ena izmed tistih, ki me je privezal na radiator. V pijačo mi je dal ghb. Kljub temu, da sem ga prosila, naj me izpusti, sem se zbudila z njegovim kurcem v seb,” je bilo mogoče prebrati v eni izmed izpovedi na Instagram profilu Proti nasilju Dušana Smodeja, ki so upravičeno pretresle marsikoga. Kakorkoli, kot kaže je v Sloveniji tako, da na koncu žrtev ostane sama. “Ne, policija me ni obiskala. Vse, kar vem o tej preiskavi, je to, kar sem prebral iz medijev,” je namreč v pogovoru za Tarčo priznal Dušan Smodej, ki sicer pravi, da ni nobene izmed deklet prisilil v neprostovoljni spolni odnos.

Izginil telefon Uranjeka

Smodej ni zanikal deviantnih zapisov, ki jih je pisal dekletom, kot je denimo ta: “Ful bi rad probal waterboardat nekoga. Pa v bistvu bi ful rad in general probal eno tako daljšo sadistično torture sceno par dni skupej. Tista moja klet na Tivolski mi vedno daje ful idej o tem. Ker se nč vn ne sliš. Pa čist je temna. Pa omarce za obleke ma not, lih prav velike, da te lahko not zaprem. Pa pustim, pa grem. Pa pridem nazaj ko sploh ne veš več kok časa je pretekl. Pa prvežem na kako cev od radiatorja. Al pa rajš, samo z eno vezico okol vratu na eno cev od radiatorja. In delam s tabo, kar hočem. Par dni. In sploh ne veš, al je dan al noč. Skratka, evil sadist shit. Saj znam bit tud nežen pa igriv. :D” Smodej je dejal, da gre za spolno fantazijo. “Moje spolno življenje je dosti razburljivo ali nenavadno. Imel se veliko različnih spolnih izkušenj,” je sicer dejal in vendarle priznal, da sta imela s pokojnim Romanom Uranjekom, s katerim sta se dan pred samomorom videla, podobne spolne fantazije.

Kot je znano, tožilstvo in policija sta prejeli dve prijavi zoper pokojnega Uranjeka. Zanimivo pa je, da policija ni našla telefona Uranjeka. Smodeja so očitno le vprašali, če ve, kje je. Tudi Smodej pa je očitno telefon zamenjal. Upravičeno ostaja dvom, da so bili morda na telefonu kakšni obremenilni dokazi, ki bi lahko prispevali k epilogu afere ali s prstom pokazali na vpletenost še koga. Pokazalo bi se lahko, kdo vse je še hodil na razstave in zabave Fotopuba. Smodej je priznal, da v Ljubljani pozna marsikoga. Denimo glede ministra Luke Mesca je dejal, da je ta prišel na nekaj razstav, ne pa tudi na zabave. Z njegovim dekletom pa je prijatelj in je z njo ohranil stike.

Policija bi morala opraviti vsaj razgovor, pa ga ni

Policija pravi, da preiskava v zadevi Smodej poteka, konkretnega primera pa na policiji ne komentirajo. Je pa na tem mestu res marsikomu nerazumljivo, zakaj ta ni opravila niti hišne preiskave, niti ni zasegla kakšne elektronske naprave. Vrhovna državna tožilka Mirjam Kline je pa povedala, da v splošnem velja, da če so podani razlogi za sum storitve kaznivega dejanja, mora policija storiti vse potrebno, da storilca izsledi in zavaruje sledi, dokaze, zbere obvestila od oseb. To, da bi policija Smodeja vsaj zaslišala, bi bilo torej od policije pričakovati. “Da bi tožilstvo dali zahtevo za preiskavo, potrebujejo utemeljen sum, da je točno določena oseba storila kaznivo dejanje zoper določene osebe,” je sicer še dejala tožilka in dodala, da bi bile za hišno preiskavo dovolj tudi anonimna obvestila, a so poleg potrebna obvestila zbrana od konkretnih znanih oseb. Potrebno je torej nekaj več.

Eden izmed redkih primerov, kjer se je odločno ukrepalo, je bil primer profesorja na AGRFT Matjaža Tribušona. V razvpitem primeru farmacevtka, kjer je vpleten ljubljanski župan Zoran Janković, so je sodišče navkljub obstoju dokazov odločilo, da se jih izloči. Policija pa je očitno s premalo resnosti obravnavala primer v Mariboru, kjer je nedolgo tega 22-letni Luka Gašparič poskušal s sekiro in nožem umoriti 20-letnico. Po dogodku je namreč v javnost pricurljala informacija, da je napadalec za dekletom oprezal že dlje časa, preden se je ta odločil za napad, za katerega policija še ne ve, ali je bilo takratno srečanje načrtovano ali je šlo za zasedo. Od julija je napadalec žrtvi vztrajno pisal in oprezal za njo, ker je 20-letnica zavračala razmerje z njim, ji je celo poškodoval avtomobil. Kaznivo dejanje poškodovanja tuje lastnine so prijavili na policijo, a zanimivo, 22-letnika v zvezi s tem niso obravnavali. Kot je za Večer pojasnila mati žrtve, je imel 22-letnik pri sebi večkrat nož, zato se je obrnila tudi na starše osumljenega in jih prosila, da se  z njim pogovorijo.

Gorenak: Oni bi lahko začeli delati prvi dan!

Nekdanji minister za notranje zadeve dr. Vinko Gorenak je nedavno v oddaji Arena pojasnil, da imamo v Sloveniji dve situaciji. Prva je situacija, ko imamo novinarje prej na kraju hišnih preiskav kot pa same policiste. Kot primer je tukaj navedel primer v zvezi z nekdanjim ministrom za gospodarstvo Zdravkom Počivalškom. Imamo pa situacije kot temu ni tako. Kar pomeni, da podatek o tem iz policije in sodstva ni šel ven. V primeru preiskave Jankovića je novica o preiskavi na plano prišla dve uri in pol kasneje. Gorenak primer Smodej primerja z zadevo Baričevič. “Popolnoma enake so paralele,” pravi. Sam meni, da vse skupaj daje vtis, da želijo mediji in policija vse prikriti. “Spomnimo se zadeve Baričevič. Če ne bi gospod Požar pisal o realnem stanju, kakršno je tam bilo, tega sploh ne bi vedeli”.

Gorenaka je pri aferi Fotopub zmotilo, da je kriminalist dejal, da nimajo oškodovank, saj ni nihče nič prijavil. “Ampak pazite, Zakon o kazenskem postopku je jasen. Ko pride glas o domnevnem kaznivem uradno pregonljivem kaznivem dejanju do policistov morajo začeti delati. To je sprenevedanje. Oni so lahko začeli delati prvi dan,” je bil jasen.

Kot kaže, je policija marsikje resnično zamočila, da bi obvarovala žrtev. Glede na to, da je bilo mogoče ministrico za notranje zadeve Tatjano Bobnar nedavno videti na shodu v podporo žrtvam spolnega nasilja, bi človek pričakoval, da v zvezi z omenjeno zadevo bolj proaktivno ukrepa. Da ne bo to le še ena nova zgodba v mozaiku, kjer se žrtev znajde sama in nemočna. Gre namreč za širše posledice: vse morebitne žrtve v prihodnosti bodo namreč upravičeno lahko imele občutek, da prijava na policijo nima smisla, ker se da storilcu možnost, da pravočasno izbriše dokazno gradivo.