“Pa ne, da levičarji že pripravljajo načrt in teren, kako pobrati še prihranke ljudi v bankah. Mnogi od njih so celo življenje varčevali, da bodo imeli varno starost,” se je odzval generalni sekretar Generalnega sekretariata Vlade Republike Slovenije dr. Božo Predalič na članek iz časopisa Dela, v katerem so predlagali, da bi morali varčevalci svoj prigarani denar vložiti v družbo. V nadaljevanju članka vam bomo predstavili, kako si je v imenu ljudstva prilastila hiše po Ljubljani slovenska komunistična elita, kako je ekonomist bivšega režima Jože Mencinger ustvaril pidovske barone in tajkune in kako je že pred leti ameriški ekonomist James Henry razkril, da se v davčnih oazah skriva 75 milijard evrov slovenskega premoženja. Ob koncu še razkrivamo, kako so slovenski komunisti pod vodstvom Štefana Korošca okradli v Jugoslaviji in prenesli v svoje omrežje med 50 do 75 milijard evrov premoženja.
Slovenska gospodinjstva imajo na bankah privarčevanih 21,6 milijard evrov. V Petričevem Delu se je pojavil članek, da bi morali Slovenci razmisliti, da bi del denarja vložili v t.i. družbo. “Prej ko slej se bo potrebno resno ukvarjati z vprašanjem, ali ne bi ta denar mogel (moral?) biti bolj produktivno naložen za boljšo prihodnost naše družbe,” je ob deljenju članka zapisal uporabnik prof. Aljoša na Twitterju. Mogoče je pozabil, da smo Slovenci v preteklih 75 letih šli najmanj dvakrat na led. Prvič po koncu druge svetovne vojne, ko so komunisti izvedli prisilno nacionalizacijo premoženja. Drugo pa je izvedel nekdanji gospodarski minister dr. Jože Mencinger z ustvaritvijo pidovskih baronov, kasnejših glavnih kradljivcev in tajkunov slovenskega premoženja.
Ob Delovem članku in zapisu omenjenega uporabnika pa se je dr. Predalič vprašal: “Pa ne, da levičarji že pripravljajo načrt in teren, kako pobrati še prihranke ljudi v bankah. Mnogi od njih so celo življenje varčevali, da bodo imeli varno starost.”
Pred kratkim smo predstavili knjigo Dokumenti o privilegijih političnih in državnih funkcionarjev v Sloveniji v obdobju socializma avtoric Marte Milene Keršič in Neže Stres. V njej je tako vidno, katere hiše slovenskih državljanov so zaplenili v imenu družbe in ustvarjanja bodočega elitnega komunističnega razreda. Tako lahko vidite v dokumentu Seznama oseb, katerim so nameravali zapleniti hiše za potrebe ministrov narodne vlade Slovenije iz dne 18. maja 1945.
Plenili vile in hiše v imenu ljudstva za potrebe luksuznega življenja svojih elitnih komunističnih izbrancev
Braniki socializma so si predstavljali investiranje v družbo zelo po svoje. Eno večjih tragičnih zgodb so doživeli bogati liberalni meščani. Sami so bili veliki nasprotniki komunizma, saj so vedeli, kaj se dogaja v Stalinovi Sovjetski zvezi. A po vojni so hitro v imenu delovnega ljudstva spoznali prave namene komunistične kaste.
V zgoraj omenjenem dokumenu med drugim piše, da je Komisija narodne imovine v rokah tovariša predsednika dr. Milana Lemeža. V nadaljevanju piše, da potrebujejo podatke in pojasnila o gotovih hišah oz. lastnikih teh hiš, katere so potrebovali za svoje ministre. V nadaljevanju zahtevajo podatke, po katerih se bo izvršila zaplemba imovine spodaj navedenih oseb. Vse hiše so bile zaplenjene v Ljubljani.
Zaplenili so hišo profesorja Bogomila Remca na Zarnikovi 17, I. Nagyja na Groharjevi 18, I. Moskovića na Levstikovi 31, ing. Milka Pirkmayerja na Vrtači 9, hišo Karla Čeča na Grubarjevem nabrežju, hišo Pavla Polaka na Erjavčevi 27, hišo lastnice Magde Walentschack na Šubičevi, vilo Augosta Tostija v Cesti v Rožno dolino 8, dr. Egona Stareta na Erjavčevi 16 in Karla Jurmana na Tyrševi ulici 34.
V nadaljevanju so tako še zapisana hiša Mergenthalerjevih z družino in zetom Stojanom na Zaloški 63, ing. Kroniha na Prešernovi ulici 7, dr. Kalman Ghyczyja na Erjavčevi, Emericha Mayerja z družino na Wolfovi ulici, Radio Birke iz Mestnega trga, hišo Fride Tonies Freyer na Kersnikovi, I. Globotschniggerjevo na Metelkovi, hišo Magde Schleimer na Šelenburgovi ulici, Irme Drofenigg- Luckman na Gosposvetski cesti.
Svoje hiše in vile so izgubili za potrebe slovenskih komunističnih funkcionarjev še Joško Medved na Rožniku, dr. G. Piccolli na Vrtači ( pri vili ing. Pirkmayer), Antonio Roschitz (tvrdka Arbor) na bivši “Iliriji,” Adeline Kosler na Cekinovem gradu in hčerka Hilda Kosler na Vošnjakove in Dvoržakove, dr. Fritza Luckamana na Gradišče 4 ter Franca in Pavla Perlesa, ki sta bila solastnika “Elite” na Prešernovi ulici 7 v Ljubljani. Ob koncu pa ne gre brez slavnega podpisa Smrt fašizmu- svoboda narodu! To je le eden izmed primerov, ko so posamezniki bili prisiljeni investirati v takratno jugoslovansko družbo za komunistične izbrance.
Letošnji častni meščan Ljubljane Jože Mencinger ustvaril krajo v imenu nacionalnega interesa in ustvarjanja pidovskih baronov
Dolgoletni prvi obraz ekonomije slovenskih tranzicijskih sil Jože Mencinger je med drugim trdil, da so certifikati ničvredni papirji, napovedal je tudi bankrot Združenim državam Amerike. Prostodušno pa je priznal, da bi sam kot veliko število rdečih direktorjev osiromašil podjetje in ga nato privatiziral. S svojimi analizami in mnenji je oblikoval ekonomsko politiko pod dolgoletno vladavino bivše Liberalne demokracije Slovenije.
Njegove ekonomske napovedi so dolga desetletja napovedovale, da bo Slovenija uspešna država, če bo ves kapital ostal v slovenskih rokah, prav tako je vztrajno nasprotoval strukturnim reformam. S tem je sprožil domino efekt managerskih prevzemov v podjetjih Pivovarna Laško, Istrabenz, Merkur, ACH, BTC, SCT, Primorje in Vegrad ter še mnogo drugih. Večina od njih je bila med glavnimi obrazi Kučanovega društva Forum 21. Našteli smo le nekaj bivših gospodarskih šampionov, ki so zaradi ekonomskih tez Mencingerja klavrno propadla ob izbruhu finančne krize v letu 2008, slovenskim državljanom pa zapustile večmilijardno bančno luknjo.
Ceritifikati ničvredni po Mencingerju, a Darko Horvat, Stane Valant, Igor Lah se redno uvrščajo na lestvico najbogatejših v državi
Jože Mencinger je poskrbel za rojstvo pidovskih baronov. Veliko Slovencev je ob osamosvojitvi države dobilo certifikate. Ker večina ni vedela, kaj početi z njimi, so jih prodali. Nesporni zmagovalci prvega kroga slovenske privatizacije so bili pidovski baroni Darko Horvat, Matjaž Gantar, Stane Valant, Igor Lah, Branko Pavlin in Alenka Žnidaršič Kranjc, ki so v sorazmerno kratkem času pridobili kontrolo nad večino privatiziranega družbenega premoženja. Oblikovanju slovenske finančne elite levih tranzicijskih sil pa je s svojim delom bistveno pripomogel prav Mencinger.
V davčnih oazah naj bi se skrivalo 75 milijard evrov slovenskega premoženja
Leta 2014 je ameriški ekonomist James Henry v posvetu v Državnem svetu z naslovom Kako vrniti denar, ki je bil iz Slovenije odnesen v tujino? navedel, da naj bi izginilo v davčne oaze do 75 milijard evrov slovenskega premoženja.
V našem mediju smo leta 2016 poročali, kako smo dobili seznam slovenskih podjetij iz leta 2015, ki so nakazovala zneske v davčne oaze po svetu. S tem pa so se okoristili na naš davkoplačevalski denar. Med podjetji, ki so nakazovala v tujino, pa se pojavljajo nekatera najbolj znana slovenska podjetja – Acroni, Gorenje, Cimos, HSE, Petrol, Droga Kolinska in celo državna podjetja, kot sta Dars in Telekom Slovenija.
Slednji je v lanskem letu samo v podjetja na Bermudo nakazal za več sto tisoč evrov denarja. Kot pojasnjujejo v podjetju, “gre za povsem običajne poslovne transakcije oz. plačila na podlagi opravljenih storitev, povezanih z opravljanjem osnovne telekomunikacijske dejavnosti,” so nam iz Telekoma sporočili pred štirimi leti. A vse te težave še vedno ostajajo, vplivni slovenski poslovni igralci levega omrežja še vedno izkoriščajo svoj politično in gospodarsko moč.
Po smrti diktatorja Tita naj bi Štefan Korošec z vplivnimi člani Komunistične partije Slovenije ter Jugoslavije na različne banke prenesel med 50 do 75 milijard evrov
V preteklosti so slovenski mediji razkrili veliko sumljivih poslovnih povezav v davčnih oazah Cipra in na Malti vplivne družine Janković, a slovensko sodstvo in policija je v odločilnih trenutkih vedno “naključno” storilo napako, da so večletni postopki padli v vodo. Zato, preden kdo premišljuje, kako bi okradel privarčevanih 21 milijard evrov slovenskih državljanov, naj se raje loti problemov, ki smo jih zgoraj omenili. Kot zanimivost, po smrti Tita je slovensko komunistično omrežje preneslo med 50 do 75 milijard evrov na različne banke. Glavni operativec za Slovenijo je bil Štefan Korošec. Vse to je razkril znani hrvaški novinar Domagoj Margetić.
Luka Perš/Nova24TV
