Piše: Nina Žoher (Nova24tv)
Na današnji dan pred natanko 30 leti je tedanji predsednik Italijanske republike Francesco Cossiga kot prvi evropski voditelj uradno obiskal Ljubljano, kjer je osebno izročil listino o priznanju; to sta isti dan, 17. januarja 1992, podpisala ministra za zunanje zadeve De Michelis in Rupel.
V teh tridesetih letih sta Italija in Slovenija stkali intenzivne in razvejene odnose na političnem, gospodarskem in kulturnem področju, ki jih nenehno krepi skupna pripadnost evropskim vrednotam in načrtom, poudarjajo na veleposlaništvu Italije v Sloveniji in dodajajo, da jih krepijo tudi skupne obveze v okviru zavezništev in atlantskih povezav, bogati pa dragocen prispevek italijanske manjšine v Sloveniji in slovenske v Italiji.
Ta pomembna obletnica po besedah veleposlaništva poteka v času, ko se obe državi spoprijemata s krizo, ki jo je povzročila pandemija na svetovni ravni; ta je še bolj utrdila dvostranske vezi, saj je pokazala na vse večjo soodvisnost njunih gospodarstev in integracijo obmejnega prebivalstva, hkrati pa povzdignila vrednote demokracije in solidarnosti, v katerih se prepoznavata tako Rim kot Ljubljana.
Intenzivnost dvostranskih odnosov med Italijo in Slovenijo dosegla takšno raven kot še nikoli prej
Prepričani so, da je v zadnjih dveh letih intenzivnost dvostranskih odnosov med Italijo in Slovenijo, začeta pred tridesetimi leti, dosegla takšno raven kot še nikoli prej. “Med izjemno pomembne trenutke, tako s političnega kot simbolnega vidika, spadajo zgodovinski obisk predsednikov držav Mattarelle in Pahorja 13. julija 2020 v Bazovici, lanskoletna sklenitev postopka za vrnitev Narodnega doma organizacijam slovenske manjšine v Italiji, skupna slovesnost ob izbiri Gorice in Nove Gorice za Evropsko prestolnico kulture 2025 in začetek okrepljenega tristranskega sodelovanja v severnem Jadranu, skupaj s Hrvaško.”
“V tem kontekstu praznujemo obletnico medsebojnega priznanja in vzpostavitve odnosov, kot temeljev sodelovanja in dobrega sosedstva. Ti odnosi so se v treh desetletjih okrepili in pretvorili v odnose trdnega prijateljstva, ko si državi delita skupne vrednote; te bodo prispevale, da se bosta naši državi skupaj soočili z izzivi, ki jima jih nalagata kriza ob epidemiji in gospodarska preosnova v najširšem evroatlantskem kontekstu,” še poudarjajo.
