V Blatni vasi zopet so volitve,
pa ne vaške, temveč pancelinske,
kandidatne liste spet starinske,
a za mnoge ni več izvolitve.
Šultajs, vnuk pokojnega šolmoštra,
zdaj že sam dodobra siv, betežen,
majhne le podpore bo deležen,
več glasov se letos v prazno trošta.
Za poslanca zopet kandidiram,
upokojencem mož jadikuje,
pa saj veste, z mano je vse huje,
komaj sam da sebe še podpiram.
Suša je, saj veš, v tej Blatni vasi,
šef mu penzionistov odgovarja,
vas se intenzivno zanemarja,
dedkovi minili so nam časi.
Sicer penzionistke nagovarjam,
naj usmilijo se te vsaj malo,
pa veliko tvojih ni ostalo,
suša bo, že zdaj te opozarjam.
Sušnik kmet je prvi v Blatni vasi,
že ime pove o njem veliko,
Šultajs naj obesi svojo sliko
brž na, klin, nikakor prepočasi.
Oh, verjamem, da bom spet izvoljen,
kakor svojčas dedek si ponavlja,
a volilec pravi, naj poslavlja
pravočasno se, prav nič zlovoljen.
Mimo zdaj debelih krav so časi,
suhe vse so, suša je vsesplošna,
daleč, Šultajs, je že zadnja košnja,
dedkov socializem v naši vasi.
