Piše: Vida Kocjan
Podatki Statističnega urada RS potrjujejo, da slovensko gospodarstvo v tretjem četrtletju 2026 ostaja v solidni formi. Medletna rast bruto domačega proizvoda (BDP) znaša 3,7 odstotka, v prvih devetih mesecih pa 3,9 odstotka. To je bistveno bolje od povprečja evrskega območja.
Glavni motorji so zasebna poraba, predelovalne in informacijske dejavnosti ter izvoz. To je rezultat dela podjetij in izvoznikov, ne državnih transferjev. Pozitiven saldo menjave s tujino kaže, da slovenski izvozniki uspešno konkurirajo tudi ob geopolitičnih napetostih in dražjih energentih.
Vendar podatki razkrivajo tudi resno opozorilo. Bruto investicije so upadle za 1,3 odstotka, rast investicij v osnovna sredstva in gradbeništvo se je močno umirila. Podjetja oklevajo z vlaganji zaradi visokih davčnih obremenitev, birokracije, dolgotrajnih postopkov in negotovosti glede energije. Ko rast temelji predvsem na porabi in tekočem izvozu, investicije pa slabijo, poslovno okolje še ni dovolj spodbudno. Državna poraba še vedno raste.
Prav zato je ključna uveljavitev zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije (ZIURS), o katerem bomo odločali na referendumu 6. decembra. Zakon prinaša nižji DDV na osnovna živila in možnost začasnega znižanja za del energentov, razvojno kapico na socialne prispevke (7500 evrov – dohodnina ostaja nespremenjena), ugodnejšo obravnavo normirancev, nižjo obdavčitev oddajanja nepremičnin ter ukrepe, ki olajšajo zaposlovanje in delo. To so orodja, ki znižujejo stroške dela in poslovanja, povečujejo razpoložljivi dohodek gospodinjstev in dajejo podjetjem več prostora za vlaganja namesto zgolj preživetja.
Če zakon pade, bodo stare ovire ostale in investicije se bodo še bolj umirile. Če se uveljavi, bomo dobili konkretne vzvode za trajnejšo, na zasebni pobudi temelječo rast. Številke so za zdaj dobre in potrjujejo pravo smer, vendar upočasnitev investicij opozarja, da dela ni konec. Referendum 6. decembra je zato priložnost, da potrdimo smer, ki daje prednost delu, podjetnosti in vlaganjem.


