Janševa SDS utrdila primat, Svoboda doživela boleč poraz

Piše: dr. Metod Berlec

Za nami so devete lokalne volitve v Republiki Sloveniji, ki so ponovno izstopale s številnimi lokalnimi listami in t. i. neodvisnimi kandidati. Med političnimi strankami je zmagovalka Slovenska demokratska stranka (SDS), ki je osvojila največ svetniških mest v občinskih in mestnih svetih. Na prvem mestu je tudi po številu izvoljenih županov v prvem krogu. Edino, s čimer ne more biti zadovoljna, je to, da ni bila uspešna pri županskih kandidatih v večjih mestnih občinah. Predsednik SDS Janez Janša je tako izpostavil, da je stranka dosegla že šesto zaporedno zmago po številu prejetih glasov za občinske svete ter dodatno utrdila svoj položaj najmočnejše politične sile na lokalni ravni.

Ob tem se je mogoče strinjati z Janševo analizo politične konkurence. Ocenil je, da je stranka Gibanje Svoboda doživela občuten padec podpore, saj se je njen delež glasov z okoli 15 odstotkov spustil pod deset odstotkov, kar kaže na postopno slabljenje največje opozicijske stranke. Janša meni, da se na levem političnem polu začenjajo notranji pretresi in prerazporejanje moči, ki bodo zaznamovali prihodnja leta. Posebno pozornost je namenil Ljubljani, kjer se bosta v drugem krogu pomerila Zoran Janković in Luka Mesec. Po njegovi oceni SDS v prestolnici realno ni mogla računati na preboj v drugi krog, zato rezultat ni presenečenje. Če bo zmagal Janković, bo to njegov zadnji županski mandat, če bo zmagal Mesec, pa bo še vedno močno odvisen od struktur, ki jih je vzpostavil Janković. Janša je prepričan, da razdrobljenost novega ljubljanskega mestnega sveta odraža zmedo in razpršenost levosredinskega političnega prostora – začetek širšega procesa »rahljanja« političnih razmerij na levici. Zato se SDS pripravlja na leto 2030, ko bo prišel trenutek resnice za slovensko politiko. Ob tem je ocenil, da volivci SDS v Ljubljani v drugem krogu volitev večinoma ne bodo sodelovali, saj je zanje vseeno, kateri od obeh levih kandidatov bo zasedel županski položaj. Na voljo sta dve slabi izbiri.

Na splošno se je v veliki meri mogoče strinjati s politologom Mirom Hačkom, ki ugotavlja, da je v prvem krogu županskih volitev prišlo do odločitve v kar 167 občinah. Drugi krog bo zgolj v 45 občinah. Absolutni zmagovalci so »nestrankarski« kandidati in liste. Zunaj mestnih občin, še posebej v 65 najmanjših občinah (večinski volilni sistem), so zmagovalke stranke trenutne vladne koalicije. SDS je med strankami najbolj popravila svoj rezultat, v veliki meri tudi Levica in NSi. Nekoliko je izgubila SD, ki se še vedno drži v mestnih občinah. No, veliki poraženec teh lokalnih volitev pa je prav gotovo Gibanje Svoboda, ki je izgubilo kompas. Namesto da bi predsednik GS Robert Golob odločno podprl svojega strankarskega kandidata za župana Ljubljane Klemna Boštjančiča, je skupaj z ženo raje podprl Jankovića. In potem pozno v noč »praznoval« v njegovem volilnem štabu. Očitno so sovraštvo, demagogija in laž moto te instant združbe, kar kaže tudi njihov interni komunikacijski načrt za referendumsko kampanjo proti interventnemu zakonu. O tem podrobno pišemo v tokratni reviji …

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine