Piše: Franc Bešter, Zg. Besnica
Za podajanje znanja je v učilnici seveda potreben nek red. A ustvarjanje tega reda je v današnji šoli postal glavni problem. Vzrokov za to stanje je seveda veliko, tu se bom dotaknil dveh glavnih: zavožena permisivna vzgoja v družinah in hiperpermisivni šolski sistem.
Šolska reforma, ki jo hoče izpeljati sedanja desna oblast: vrniti znanju veljavo. Znanje kot vrednota. Seveda niso vsi učenci enako sposobni sprejemati znanje, ki ga skuša v mlade glave vlivati šola s svojimi učnimi načrti (ki pa so narejeni za VSE). Učil sem še v komunizmu, in takrat je še veljala politika »enakosti«, ki je povzročala, da se je šola zelo posvečala manj sposobnim in pridnim, tudi lenim, jih reševala in dvigala, a je pri tem zanemarjala talentirane, bolj sposobne. Ustvarjanje povprečja. Sedanja reforma skuša to napako popravljati: več se posvečati nadarjenim, razviti njihove potenciale. Logično, da se ta napaka vleče iz komunizma, saj je levica vso tranzicijo držala monopol nad tem sistemom, zaradi Oblasti. Da, oblast: v komunizmu preveč »pametni«, s preveč znanja, s svojo glavo misleči tudi niso bili zaželeni!
A naj skušamo podajati znanje nadarjenim ali manj nadarjenim, pridnim ali manj pridnim – vedno to zahteva nek red v učilnici, omenil pa sem dva glavna vzroka, zaradi katerih predvsem je stanje v današnjih učilnicah porazno (scrkljanost, zavožen šolski sistem). Ali se desna politika zaveda teh problemov? Seveda se, saj vsi zanje vemo, že desetletja. Zato se mi zdi čudno, da se dandanes, ko se v namen te reforme dogajajo debate, simpoziji, okrogle mize, strokovni posveti…, nič (skoraj nič) ne govori in ne sliši o tem. Lahko, da je tega kriva tudi politika sama, natančneje, demokracija kot politični sistem: boj za oblast, ki se dogaja na volitvah, starši pa so tudi volivci, in politiki se jim nočejo zameriti (pritiskati na njihovo bolečo točko), jim očitati zavoženo vzgojo. Zamerili bi se jim tudi z odpravljanjem (pre)številnih pravic njihovim otrokom, ti otroci (učenci) pa so tudi potencialni volivci! In tudi tem se nočejo zameriti. Se pravi, takšna politika bi tudi desnico stala preveč glasov, izgubili bi volitve, s tem pa spet možnost kreiranja šolske politike. Ujeti smo v nek začaran krog.
Nasploh vidim dogajanje (propadanje) v šolskem podsistemu kot odraz propadanja neke civilizacije, ki je z nekimi znanji, instituti, strukturami vzpostavila močne silnice, ki povzročajo ta propad. Negativni učinki znanosti in tehnike na naravo in družbo. In tem silnicam se pač nobena politika ne bo zmogla učinkovito zoperstaviti. Kot ne moremo zaustaviti staranja organizma.
Izhod je v novi obliki civilizacije (v »novi dobi«), ki bo izvedla radikalno preobrazbo načina mišljenja in življenja.


