Piše: Vida Kocjan
Dolgoletni župan občine Brežice Ivan Molan se poteguje za sedmi mandat. V intervjuju razkriva, na kaj je najbolj ponosen po več kot 20 letih vodenja občine, kako je gradil sodelovanje brez formalne koalicije ter kakšno vizijo ima za obdobje 2026–2030. Dotakne se tudi turizma, poplavne varnosti, statusa mestne občine in sodelovanja z državo.
DEMOKRACIJA: Spoštovani gospod Molan. Na županske volitve se podajate sedmič. Ko se ozrete na pretekla mandatna obdobja – na kaj ste posebej ponosni? Katere dosežke v več kot 20 letih bi izpostavili kot najpomembnejše?
Ivan Molan: Najbolj ponosen sem na to, da nam je uspelo vzpostaviti sistem sodelovanja med krajevnimi skupnostmi, javnimi zavodi, društvi, podjetji, občinsko upravo in občinskim svetom. Prav povezovanje in skupno uresničevanje dobrih idej sta ključni za pridobivanje dodatnih državnih in evropskih sredstev, s katerimi lahko izvedemo projekte, ki jih drugače ne bi mogli. Lep primer je projekt Doživi Kapele, pri katerem sodelujejo KS Kapele, občina Brežice, KD Kapele, podjetje MK Mesarija Krošelj Denis s. p. in JZ Kozjanski park, sofinanciran pa je iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Podobno uspešno sodelujemo tudi na regionalni in mednarodni ravni ter s hrvaškimi občinami. S številnimi partnerji smo vzpostavili dolgoročno sodelovanje in skupaj izpeljali več projektov. Prepričan sem, da je prav takšno povezovanje pomembno prispevalo k razvojnemu preboju občine Brežice, ki se je leta 2018 v izboru Zlati kamen uvrstila med 12 najbolj prodornih slovenskih občin. To potrjuje, da lahko s skupnimi močmi, znanjem in sodelovanjem dosežemo bistveno več, kot če bi delovali vsak zase.
Ponosen sem na 20 let izboljševanja kakovosti življenja v občini; v infrastrukturo smo v tem času vložili okoli 300 milijonov evrov. Veseli me, da smo na primer povečali dostopnost do zdravstvenih storitev tudi z izgradnjo dodatnih prostorov za zdravstveni dom in lekarno. Da smo uspeli zagotoviti, da so storitve, ki jih občani potrebujemo za vsakodnevno življenje, čim bolj dostopne – od gradnje novih vrtcev, šol in igrišč do vodovodov, kanalizacij, pločnikov in kolesarskih stez ter obnove cest, obrtnih con in prostorov za društva. Ob tem pa smo poskrbeli za ohranjanje bogate kulturne in arhitekturne dediščine, ki je dobila tudi vsebine – od obnove Vodovodnega stolpa do gradu Brežice, Banove domačije, železnih in lesenih mostov …
Kako ste uspeli ohranjati sodelovanje z različnimi strankami in svetniki brez formalne koalicije? Koliko napora in kakšne kompromise je to zahtevalo v praksi?
Moje glavno vodilo je bilo, da ni pomembno, kdo da pobudo ali predlaga projekt, ampak predvsem to, ali je predlog dober in koristen za občino in občane. Če je bil projekt smiseln in izvedljiv, smo ga skušali uresničiti, ne glede na to, s katere politične strani je prišel. Pomembno je bilo, da smo znali prepoznati projekte in odločitve, ki so v interesu celotne občine, ter pri njih stopiti skupaj. Veseli me, da smo večino proračunov in drugih pomembnih aktov v občinskem svetu sprejemali z veliko večino, pogosto celo soglasno. To razumem kot dokaz, da je mogoče tudi brez formalne koalicije graditi konstruktivno sodelovanje, če je v ospredju skupno dobro. Želel bi si, da bi bilo takšnega sodelovanja in preseganja razlik več tudi na državni ravni, saj bi od tega največ imeli državljani. Ko sem začel voditi občino, smo uvedli tudi načelo sodelovanja na podlagi doseženega volilnega rezultata. Na podlagi tega smo razdelili tudi funkcije v delovnih telesih občinskega sveta in v svetih javnih zavodov.
Kakšno vizijo imate za prihodnje obdobje? Kateri projekti in cilji so za vas prioriteta?
Moj cilj za obdobje 2026–2030 ostaja jasen: enakomeren razvoj vseh 20 krajevnih skupnosti ter občine Brežice kot privlačnega in kakovostnega prostora za življenje, delo, podjetnost, ustvarjanje in družino. Moje vodilo je še naprej poslušati ljudi, načrtovati in izvajati projekte, gospodarno ravnati z javnimi sredstvi in aktivno pridobivati dodatna sredstva. Občina je rezultat vseh nas. Za uspešno delo potrebujemo sodelovanje občank in občanov, krajevnih skupnosti, društev, gospodarstva, javnih zavodov, države ter evropskih partnerjev.
Med ključnimi projekti so obnova vodovodnega in kanalizacijskega omrežja, cest, pločnikov in kolesarskih povezav ter nadaljevanje protipoplavne zaščite in projekta HE Mokrice. Načrtujemo tudi investicije na področju izobraževanja z dokončanjem OŠ Artiče, začetkom gradnje OŠ Globoko in pripravo projekta za OŠ Brežice pa tudi razvoj športne infrastrukture ter večnamenskih domov (npr. obnovo Zadružnega doma Bizeljsko). Na področju gospodarstva načrtujemo podjetniški inkubator, razvoj poslovnih con ter podporo lokalnemu kmetijstvu in turizmu. Pomembni cilji so tudi ustvarjanje pogojev za zagotovitev 300 novih stanovanj, dostopni vrtci in kakovostnejša oskrba starejših. Pri državi bomo vztrajali pri ključnih prometnih projektih, novem mostu čez Savo in vzhodni obvoznici. Cilji so uravnotežen razvoj občine, nova delovna mesta in višja kakovost življenja za vse generacije.
Tudi turizem je za vas zelo pomemben. Kako ga vidite v prihodnje in kaj bi še želeli izboljšati ali razviti?
Turizem je pomemben del razvoja naše občine. V letu 2025 smo presegli 700.000 nočitev. Turizem si želimo razvijati trajnostno, v povezavi z vinarstvom in kmetijstvom. Imamo pogoje tako za termalni kot za športni turizem, pohodništvo in kolesarstvo. Vse to dopolnjujemo z bogato kulturno in naravno dediščino, povezujemo pa se tudi znotraj regije Posavje in čez mejo s sosednjimi hrvaškimi občinami. Strategija razvoja turizma občine Brežice za obdobje 2023–2030 temelji na razvoju prepoznavne, zelene in trajnostne turistične destinacije, ki povezuje mesto, terme in podeželje. Naš cilj je, da razvijamo celovito destinacijo, v kateri imajo pomembno vlogo tudi staro mestno jedro, vinogradniška območja in drugi kraji. Želimo si, da obiskovalci v občini ostanejo dlje, več doživijo in več potrošijo pri lokalnih ponudnikih. Torej ne nujno več turistov, ampak bogata in povezana ponudba.
Poplavna varnost in projekt HE Mokrice ostajata odprti temi. Zakaj se s projektom tako dolgo odlaša in kaj to konkretno pomeni za Brežice ter naselja, kot so Loče, Čatež, Rigonce in Krška vas? Kakšna je vaša strategija za naprej in ali vidite znake, da se stvari končno premikajo?
Naši občani, prebivalci naselij ob Savi in Krki, kot so Loče, Čatež, Rigonce in Krška vas, so ob vsakem močnejšem deževju v negotovosti in strahu pred poplavami. Težko je razumeti, da se državni projekt, ki je tako pomemben za energetiko in varnost ljudi ter je bil sprejet pred toliko leti, že tako dolgo odmika. Razlog so predvsem pritožbe v že tako dolgotrajnih postopkih s strani t. i. civilne družbe, to pa so ljudje, ki sploh niso iz naših krajev. Vendar se zdaj kaže premik. Vlada je 30. oktobra 2026 ponovno potrdila prevlado javne koristi energetike. To odpira pot nadaljevanju postopka za pridobitev integralnega gradbenega dovoljenja, ki ga ministrstvo pričakuje v prvi polovici leta 2027. Upam, da smo tokrat res bliže dokončanju protipoplavne zaščite v Brežicah.
Stališče občine je jasno: protipoplavne zaščite v občini Brežice ni smiselno obravnavati ločeno od HE Mokrice. Ureditve so tehnično in prostorsko povezane. Zgolj gradnja nasipov ne zadostuje, potrebni sta poglobitev in ureditev struge Save ter njenih vodotokov. Ločeno izvajanje bi lahko povzročilo neusklajene rešitve, dodatne stroške in poslabšanje vodnega režima Save na slovensko-hrvaški meji. Pomemben je tudi materialni vidik, saj projekt HE Mokrice predvideva okoli 2,2 milijona kubičnih metrov izkopnega materiala, ki ga lahko uporabimo za gradnjo protipoplavnih nasipov. Zato bomo vztrajali pri celoviti, strokovno usklajeni in dolgoročni rešitvi, ki bo zagotovila varnost prebivalcev.
V zadnjem času se znova odpira vprašanje statusa mestne občine za Brežice. Kaj bi to prineslo občini in posameznim krajem? Zakaj se vam zdi to pomembno?
V Sloveniji imamo 12 mestnih občin, med katerimi je vsaj pet takšnih, ki so status pridobile kot izjeme. Zato se mi zdi smiselno, da imajo tudi Brežice možnost za pridobitev tega statusa. Pri tem gre predvsem za razvojne priložnosti. Mestne občine imajo po zakonu o lokalni samoupravi tudi posebne naloge, povezane z razvojem mesta in širšega urbanega območja. Pomembna prednost pa so dodatne možnosti pridobivanja evropskih in državnih sredstev, kot je mehanizem Celostnih teritorialnih naložb (CTN) v okviru evropske kohezijske politike 2021–2027, ki mestnim občinam omogoča dostop do dodatnih sredstev za projekte trajnostne mobilnosti, zeleno infrastrukturo in urejanje urbanih površin. Pomembno je, da bi od tega imela koristi celotna občina, ne samo mesto Brežice. Razvoj mestnega središča namreč vpliva tudi na okoliške kraje, gospodarstvo, delovna mesta, infrastrukturo in kakovost življenja. Brežice imajo pomembno geografsko, gospodarsko, prometno in obmejno vlogo, zato moramo preučiti vse možnosti, ki bi nam omogočile dodatna sredstva in nove razvojne priložnosti.
Sodelovali ste z različnimi vladami. Kako se je odnos med občino in državo spreminjal skozi leta? Kje vidite največje ovire in kje bi lahko bilo sodelovanje boljše?
Tole je že deveta sestava Vlade RS, s katero sodelujem, odkar sem župan. Z vsako vlado sem kot predstavnik občine sodeloval po najboljših močeh, pri tem pa zagovarjal in argumentiral stališča naše občine Brežice za dobrobit občank in občanov. V času levih vlad smo se morali boriti predvsem za ohranjanje obstoječih državnih institucij in proti ukinjanju dejavnosti v Brežicah, medtem ko smo se v času Janševe vlade lažje pogovarjali o tem, kaj bi lahko v Brežice še dodatno pripeljali. Bistvena razlika je, ali se boriš za ohranitev obstoječega ali pa iščeš nove razvojne priložnosti. Cilj ni boj za obstanek, ampak priložnost za razvoj. Tako kot občina razvija vse svoje kraje enakomerno, bi morala tudi država krepiti vse svoje regije, ne le Ljubljane. Najbolj stabilni del javne uprave v državi smo lokalne skupnosti, občine, zato jih je treba podpirati in krepiti. Prav tako je nujno krepiti območje ob meji.
