Piše: Petra Janša
Na lokalnih volitvah, ki bodo to nedeljo, 15. novembra, bodo volivci odločali o prihodnosti vseh 212 slovenskih občin. Za županske stolčke se poteguje 614 kandidatov, med njimi 123 žensk, za mesta v občinskih in mestnih svetih pa se poteguje okoli 18.000 kandidatov. Izid je v nekaterih krajih že vnaprej znan, saj imajo v 45 občinah le po enega kandidata za župana. V prestolnici in drugih večjih mestnih središčih pa se kampanja prav v teh zadnjih dneh zaostruje do vrelišča.
Ljubljana: Dvajset let je več kot dovolj
V prestolnici se za županski stolček poteguje 15 kandidatov. Zoran Janković, ki mesto vodi že dve desetletji, po anketah ostaja v vodstvu, a močna konkurenca nakazuje verjeten drugi krog 29. novembra. Zgodovinski podatki ob tem potrjujejo, da imajo v odločilnem krogu prednost prav izzivalci – še posebej, ko volivci začutijo resnično priložnost za spremembo. Stranka SDS in sorodne politične sile (Demokrati, SLS) stavijo na arhitekta in urbanista Aleša Vrhovca, ki nastopa s sloganom »Ljubljana. Drugače.« Kot rojen Ljubljančan s skoraj štirimi desetletji izkušenj v stroki opozarja na odtujenost mesta ter poudarja, da megalomanski projekti, sumi klientelizma, korupcija in naraščajoči strah pred nasiljem niso več sprejemljivi. »Nehati je treba z lažjo, da smo Jankoviću kar koli dolžni. Mesto potrebuje upravnika, ne dvor in vladarja,« je jasen Vrhovec. Njegov program v ospredje postavlja dostopna stanovanja (prek javne in zasebne gradnje ter najema z možnostjo odkupa), takojšnjo ustavitev spornih projektov (kanal C0 do celovite presoje, sežigalnica, prenova tržnice), višjo stopnjo varnosti, urejenost ulic in kulturi vključevanja občanov.
Maribor: priložnost za preobrat s Katjo Koren
V Mariboru bo nov župan, saj se Saša Arsenovič ne poteguje več. Anketa je pokazala prednost neodvisnega kandidata Bora Greinerja, sledita pa mu Matevž Frangež (SD, Levica in Lista kolesarjev in pešcev) ter Katja Koren (s podporo Demokratov, SDS, NSi, Fokusa in SLS). Nekdanja olimpijska smučarka in državna sekretarka za šport in turizem kandidira s programom, ki postavlja v ospredje gospodarsko rast, kakovostna delovna mesta, povezovanje vseh delov občine, premišljene investicije in pregledno upravljanje. »Če bom izvoljena, bom županja vseh,« poudarja. Kampanjo vodi njena hči, podprl pa jo je tudi minister Anže Logar, ki verjame, da bo z njo Maribor lažje razvil svoj potencial in sodeloval z državo. Mestni odbor SDS z nosilcem liste Francem Kanglerjem cilja na močno zastopanost v mestnem svetu. V soočenjih se kaže jasna razlika: Korenova zagovarja široko sodelovanje ter realne rešitve za sanacijo celotne infrastrukture.
Kranj: sveža energija Karin Planinšek proti stagnaciji
V Kranju 27-letna Karin Planinšek (SDS, podpredsednica podmladka in članica izvršilnega odbora) kandidira proti trenutnemu županu Matjažu Rakovcu (SD) in drugim izzivalcem. Program vključuje sosvet za varnost, integracijo priseljencev z nadzorom dokumentov, občinska stanovanja z možnostjo odkupa, znižanje cen vrtcev, vračilo komunalnega prispevka mladim, novo avtobusno postajo, več parkirnih mest in pospešitev projektov (dom starostnikov, regijska bolnišnica). »Čas je, da Kranj dobi županjo in svežino namesto praznih obljub«, poudarjajo v stranki. V zadnjih dneh je doživela vandalizem nad transparenti, kar je prijavila tudi policiji. »Očitno se me nekdo zelo boji,« je zapisala in sporočila, da se ne bo umaknila.
Koper: Peter Bolčič za mesto, kjer se splača ostati
V Kopru, ki ga vodi Aleš Bržan, so njegovi izzivalci Nik Popovič (Koper je naš), Mateja Hrvatin Kozlovič (Svoboda in Zavedno Koper) ter Peter Bolčič (SDS). Podjetnik, nekdanji svetnik in podžupan poudarja dostopna stanovanja za mlade družine, širitev obrtne cone, razvoj gospodarstva (ne le odvisnost od Luke Koper), kakovostno sobivanje s pristaniščem in podporo obrtnikom. »Koper potrebuje mlade družine, ne praznih stanovanj in mladih, ki odhajajo zaradi previsokih cen,« sporoča. V čast mu je kandidirati za SDS, saj deli vrednote svobode, dostojanstva, domoljubnosti in polne odgovornosti.
Celje: Šrot se vrača s podporo SDS
V knežjem mestu se po štirih letih v župansko tekmo vrača Bojan Šrot, ki je Celje vodil 24 let (1998–2022) in je član SDS. Kandidira s Celjsko županovo listo, ki jo SDS vseskozi podpira. Program Celje 2030 vključuje prostorsko umestitev južne obvoznice do konca desetletja, 300 stanovanj za mlade in mlade družine, 1000 novih parkirnih mest, pogoje za 1000 novih delovnih mest, milijon evrov letno za podjetništvo in vračanje varnosti v mesto. »Ne prodajamo mačka v žaklju in ne gradimo gradov v oblakih. Preverili ste me, poznamo se po delu,« je poudaril Šrot. Glavna bitka tako poteka med izkušenim izzivalcem in aktualnim (levičarskim) županom Matijo Kovačem.
Murska Sobota: Mešič za konec odseljevanja
V edini mestni občini v Prekmurju se za drugi mandat poteguje Damjan Anželj (SD). Izziva ga Andrej Mešič (SDS), podjetnik, dolgoletni mestni svetnik in predsednik regijske koordinacije SDS za Pomurje. Mešič opozarja na demografski padec: »V dvanajstih letih vladavine SD je Murska Sobota izgubila tisoč ljudi. Prebivalstvo se stara.« Kandidat SDS tako obljublja stanovanjski načrt, vračilo komunalnega prispevka mladim, ki gradijo, odpravljanje birokratskih ovir za podjetnike, privabljanje novih investitorjev in oživitev mestnega središča z nižjimi najemninami za mlade obrtnike. »Mladi ne odhajajo zaradi pomanjkanja lepih besed, ampak zaradi pomanjkanja stanovanj in dobrih delovnih mest,« opozarja Mešič.
Odprte bitke tudi drugod
Odločilne tekme potekajo tudi drugod po državi. V Novi Gorici SDS, NSi, Demokrati in Zveza za Primorsko podpirajo Damjano Pavlico proti aktualnemu županu Samu Turelu. Na Ptuju kandidira Nuška Vrabl (Demokrati), SDS pa nastopa z močno listo za mestni svet pod vodstvom Marjana Kolariča. V Domžalah mag. Tomaž Deželak (SDS) s sloganom »Domžale – zrihtal bomo!« izziva aktualno županjo. V Velenju se poteguje Nejc Pačnik (SDS), svetovni prvak na diatonični harmoniki in podjetnik, ki nastopa s sloganom »Za sveže Velenje«. V Novem mestu SDS nima županskega kandidata, a cilja na močno zastopanost v občinskem svetu. Veliko pozornosti pritegnejo tudi tekme v drugih strateško pomembnih okoljih. V Izoli s podporo SDS v boj vstopa nekdanji prepoznavni poslanec Gregor Perič, ki prinaša jasno vizijo gospodarskega razvoja in infrastrukturne posodobitve tega turističnega mesta. V Grosuplju, tradicionalni utrdbi stranke, se za nov mandat poteguje dolgoletni uspešni župan dr. Peter Verlič, ki velja za enega najmočnejših lokalnih stebrov stranke in s svojim programom nadaljevanja uspešnih infrastrukturnih projektov znova nastopa kot izrazit favorit. V Ilirski Bistrici pa se v župansko tekmo na listi SDS vrača izkušeni nekdanji župan Emil Rojc, s čimer želi stranka ponovno prevzeti vodenje te pomembne obmejne občine. SDS ima sicer po številu županskih kandidatov (okoli 70–78) najmočnejšo mrežo v državi.
Absurd zakonodaje: Državljani EU imajo prednost pred slovenskimi državljani
Na uredništvo Demokracije se je obrnil naš redni bralec, slovenski državljan, ki si je zaradi zdravljenja uredil stalno bivališče na Dunaju, v Ljubljani pa ima prijavljeno začasno prebivališče.
Pristojni organi so ga obvestili, da na lokalnih volitvah v Ljubljani ne bo mogel glasovati. Zakonska določila to potrjujejo – gre za točen, a absurdno nepravičen ustroj slovenske in evropske volilne zakonodaje. Po zakonu o lokalnih volitvah (ZLV) lahko slovenski državljani volijo le v občini, kjer imajo prijavljeno stalno prebivališče. Ker ima bralec stalno bivališče na Dunaju, v Ljubljani pa le začasno, je ostal brez lokalne volilne pravice v domovini. Na občinski ravni glasovanje iz tujine (po pošti ali na ambasadi) namreč sploh ni mogoče. Ob primerjavi s tujci postane situacija še bolj grenka. Državljan katere koli države članice EU, ki bi imel v Ljubljani prijavljeno stalno prebivališče (ali potrdilo o prijavi prebivanja in začasno prebivališče), bi na ljubljanskih lokalnih volitvah lahko nemoteno glasoval. Evropski pravni red jim namreč ne glede na državljanstvo zagotavlja enake lokalne volilne pravice kot domačim prebivalcem. Tako lahko tuji državljani iz EU v slovenski prestolnici volijo lokalno oblast, avtohtoni slovenski državljan, ki je v tujini le na zdravljenju, pa te pravice nima. Za državljane tretjih držav (izven EU) so se z novelo ZLV-M, ki je začela veljati 2. septembra 2026, lokalne volilne pravice v celoti odpravile. Na posvetovalnem referendumu 11. oktobra 2026 so volivci to zaostritev potrdili s 55,2-odstotno večino, s čimer so se končala ugibanja o soodločanju državljanov iz držav izven EU o lokalnih zadevah.
Brez glasu tudi v Avstriji!
Paradoks je s tem popoln: slovenski državljan na Dunaju prav tako ne more voliti niti župana niti mestnega sveta. Dunaj ima namreč specifičen ustavni status mesta in zvezne dežele hkrati, zato avstrijska ustava pravico do volitev mestnega sveta (ki opravlja tudi funkcijo deželnega zbora) omejuje izključno na avstrijske državljane. Ker dunajskega župana ne volijo volivci neposredno, ampak ga izbere mestni svet, tujci nanj nimajo nikakršnega vpliva. Kot državljan EU lahko naš bralec tam voli le na najnižji ravni – na volitvah v svete mestnih četrti. Ta primer zgovorno razgalja birokratski in ustavni nesmisel, v katerem se znajdejo slovenski državljani v tujini: v rodni Ljubljani ne morejo voliti župana, ker jih administrativna prijava stalnega bivališča na Dunaju izbriše iz lokalnih volilnih imenikov, v avstrijski prestolnici pa župana prav tako ne morejo voliti, ker nimajo avstrijskega državljanstva.
