Piše: Bogdan Sajovic
S Katjo Koren, kandidatko za županjo Maribora, smo se pogovarjali o predvolilni kampanji, stanju v Mariboru in spremembah, ki jih namerava izvesti, če bo izvoljena za županjo. Njeno župansko kandidaturo so vložili Demokrati, SDS, NSi in Fokus, podporo pa ji je izrazila tudi SLS.
DEMOKRACIJA: Gospa Koren, za začetek: kaj vas je spodbudilo, da se potegujete za položaj mariborske županje?
Katja Koren: Preprosto imam rada Maribor. Tukaj sem odraščala, tukaj se je začela moja športna pot in tukaj so moje korenine. Smučanje me je vodilo po svetu, pozneje sem skozi delo spoznala različna okolja, vendar sem se vedno vračala domov. Ko vidiš, kaj lahko mesto doseže, če poveže svoje ljudi in znanje, se vprašaš, kaj bi lahko naredil tudi sam. V Mariboru imamo veliko sposobnih ljudi, univerzo, podjetja, športno in kulturno tradicijo. Želim, da bi vse te naše prednosti bolje povezali in da bi se to poznalo v boljšem življenju ljudi.
Odločitev, da kandidiram, je zorela kar nekaj časa. O njej sem se pogovarjala z družino in ljudmi, ki poznajo mesto z različnih strani. Danes sem pripravljena prevzeti to odgovornost, saj imam za seboj več kot dvajset let izkušenj z vodenjem, dovolj energije in vizijo razvoja mesta, ki jo želim uresničiti. Želim biti županja, ki posluša, sestavi dobro ekipo in vztraja pri dogovorjenem. Moj glavni cilj je, da bi ljudje v Mariboru bolje živeli in bili bolj zadovoljni, da bi mladi tukaj videli prihodnost, podjetja imela možnosti za rast, starejši pa dostopno pomoč. To mora veljati za vse mestne četrti in krajevne skupnosti.
Ste ena izmed »vražjih Slovenk«, nosilka olimpijske medalje; menite, da bo to pripomoglo k vaši prepoznavnosti v volilni kampanji?
Seveda me veliko ljudi še vedno najprej prepozna po smučanju in olimpijski medalji. Na to obdobje sem ponosna, še posebno na občutek, da smo s svojimi nastopi razveseljevale ljudi. Vendar mineva od medalje v Lillehammerju že več kot trideset let. Vmes sem si ustvarila družino, se izobraževala, delala v gospodarstvu in prevzemala vodilne položaje. Zato si želim, da bi ljudje bolje spoznali tudi ta del moje poti.
Šport me je naučil discipline, vztrajnosti in poštenega odnosa do drugih. Naučil me je tudi, da ob težavah ne pomaga iskati izgovorov, temveč je treba najti način, kako jih premagati. Čeprav je smučanje individualen šport, sem dobro vedela, koliko ljudi stoji za vsakim rezultatom. Podobno je pri vodenju. Moja naloga je postaviti cilj, povezati pravo ekipo in prevzeti odgovornost. Prepoznavnost lahko odpre pogovor, zaupanje za vodenje mesta pa si moram pridobiti s tem, kar znam in predlagam danes.
Kakšne so vaše dosedanje izkušnje v aktivni politiki?
Danes sem državna sekretarka, pristojna za šport in turizem, in sodelujem pri oblikovanju ter izvajanju državnih politik. Leta 2008 sem na listi SDS kandidirala za poslanko državnega zbora, leta 2009 pa za Evropski parlament. Danes nisem članica nobene politične stranke. Mojo župansko kandidaturo so vložili Demokrati, SDS, NSi in Fokus, podporo pa mi je izrazila tudi SLS.
Velik del mojih izkušenj prihaja iz gospodarstva in športnih organizacij. Po tem, ko sem morala pri 23 letih zaradi poškodb zaključiti športno kariero, sem začela znova – za poštnim okencem. Ob delu sem nadaljevala izobraževanje, pridobila znanstveni magisterij iz menedžmenta in pozneje prevzemala vodstvene naloge ter nacionalne projekte. Vodila sem Fundacijo za šport, sem podpredsednica Olimpijskega komiteja Slovenije in predsednica Zveze mariborskih športnih društev Branik. Pri tem sem se naučila usklajevati različne interese in delati z ljudmi. Vesela sem politične podpore koalicijskih strank, hkrati pa svojo suverenost razumem kot samoumevno. Če bom izvoljena, bom za svoje odločitve odgovarjala Mariborčankam in Mariborčanom.
Nekateri Mariborčani aktualnega župana obtožujejo korupcije in zlorabe položaja. Nameravate, če boste izvoljeni za županjo, pregledati dokumentacijo in v primeru nepravilnosti podati prijave?
Da, pregled občinskih financ, pogodb, prevzetih obveznosti in večjih projektov bo med prvimi nalogami. Kot županja moram vedeti, kakšno stanje prevzemam, kaj je dogovorjeno in katere obveznosti bodo vplivale na prihodnji proračun. Kjer bo potreben podrobnejši strokovni pregled, ga bomo zagotovili. Občinski denar je denar ljudi in z njim moramo ravnati odgovorno.
Pri očitkih je treba ločiti med politično kritiko, slabo odločitvijo in morebitno nezakonitostjo. Na podlagi govoric ne bom nikogar razglašala za krivega. Če bo dokumentacija pokazala utemeljen sum nepravilnosti, bomo ugotovitve predali pristojnim organom in podali ustrezne prijave. O morebitni kazenski odgovornosti odločajo pristojni organi. Enaka merila morajo veljati za vsakogar, tudi za ljudi, ki me podpirajo, in tudi zame. Skrbni pregled financ in projektov bo tudi naša podlaga za boljši nadzor in preprečevanje ponavljanja napak.
Nameravate v primeru zmage reformirati mestno upravo in kako?
Želim mestno upravo, v kateri človek dobi jasen odgovor in ve, kdo vodi njegovo zadevo. Občan ali podjetnik ne bi smela večkrat razlagati iste težave različnim službam in se izgubljati v birokratskih postopkih. Zato bomo pregledali, kako potekajo postopki, kje se ustavljajo in kako lahko službe bolje sodelujejo. Veliko o tem vedo zaposleni, zato bo pogovor z njimi pomemben del sprememb.
Reorganizacije se želim lotiti z boljšo razporeditvijo dela, jasnimi odgovornostmi in dodatnim znanjem. Cilj je boljše delo in podpora zaposlenim. Okrepiti moramo sposobnost priprave projektov, pridobivanja sredstev in spremljanja izvedbe. Pri večjih projektih mora biti določeno, kdo jih vodi in komu se pravočasno sporoči težava. Ob tem želim tesnejšo povezavo uprave z mestnimi četrtmi in krajevnimi skupnostmi. Potrebe Kamnice, Tezna ali Peker morajo priti do odgovornih ljudi in dobiti odziv.
Bo vaše županovanje bolj transparentno, kot je bilo dosedanje?
Preglednost razumem zelo konkretno. Pri večji naložbi mora biti javno razvidno, koliko bo stala, od kod bo prišel denar, kdaj bo končana in koliko bo pozneje stalo njeno delovanje. Če pride do zamude ali podražitve, je treba povedati, zakaj, in pojasniti naslednje korake. Ljudje morajo dobiti razumljive informacije, ne le dokumentov, v katerih se težko znajdejo.
Pomembno je tudi, da občani sodelujejo dovolj zgodaj, ko lahko še vplivajo na rešitev. Zato želimo razvojna izhodišča programa dopolnjevati s predlogi občanov in na tej podlagi oblikovati koalicijsko pogodbo s konkretnimi nalogami. Participativni proračun bom nadaljevala in ga želim povečati, višino pa bomo uskladili s proračunskimi možnostmi. Poskrbeti moramo tudi za izvedbo že izbranih projektov. O svojem delu bom redno poročala, tudi kadar kaj ne bo šlo po načrtih.
V Ljubljani obstaja velik stanovanjski problem. Kako je na tem področju v Mariboru?
Tudi v Mariboru je dostopno stanovanje za marsikoga velik problem. Mlademu človeku ne pomaga veliko, če je stanovanje v primerjavi z Ljubljano cenejše, pa si ga s svojo plačo še vedno ne more privoščiti. Stanovanjsko vprašanje vpliva na odločitev, kje bo delal, ali bo ostal v mestu in kdaj si bo lahko ustvaril družino. Zato je to ena mojih prednostnih nalog.
Z občinskim in državnim stanovanjskim skladom ter državo želim pospešiti izvedljive projekte dostopnih najemnih stanovanj. Preveriti moramo, katera prazna javna stanovanja lahko obnovimo, ter pripraviti primerna zemljišča in dokumentacijo za novogradnje. Možnosti vidim tudi v sodelovanju z zasebnimi lastniki in dolgoročnem najemu praznih stanovanj. Pri vsakem ukrepu morajo biti jasni stroški in pogoji za uporabnike. Ob tem potrebujemo kakovostna delovna mesta, vrtce, šole in urejen prevoz. Moj cilj je, da bi mladi imeli resnično možnost ostati v Mariboru.
Kaj pa stanje prometa in še posebno parkirnih prostorov?
Promet je treba urejati kot celoto. Želim manj tranzita skozi središče, boljše avtobusne povezave in varne poti za pešce ter kolesarje. Hkrati moramo razumeti stanovalca, ki zvečer ne najde prostora za avtomobil, ali starejšega človeka, ki ga morajo svojci pravočasno pripeljati do zdravnika. Dobra ureditev mora upoštevati različne načine življenja in dejanske potrebe prebivalcev.
V soseskah bomo preverili možnosti za dodatna parkirišča in boljšo uporabo obstoječih površin. S podjetji in trgovskimi centri bom iskala dogovore o uporabi njihovih parkirišč zunaj delovnega časa. Kadar prenova nekega predela mesta zmanjšuje število parkirnih mest, mora občina zagotoviti nadomestna parkirišča. Dostopi za stanovalce, dostavo, intervencijo in gibalno ovirane morajo biti del načrta že na samem začetku. Obenem mora avtobus postati zanesljiva vsakdanja možnost. Z državo in sosednjimi občinami se želim dogovarjati tudi o boljših železniških povezavah in usklajenih voznih redih.
Mnogi trdijo, da Maribor že dolgo gospodarsko stagnira, kar znižuje tudi kakovost življenja v mestu. Ali to drži? Če da, kaj nameravate oziroma kaj lahko na tem področju storite kot županja?
Maribor ima uspešna podjetja in veliko znanja, zato bi bila do trditve, da vse mesto stagnira, previdna. Se pa strinjam, da svojih možnosti ne izkoristimo dovolj in da preveč ljudi dobro plačano delo išče drugje. Za človeka je gospodarski razvoj zelo konkreten: ali dobi primerno zaposlitev, ali lahko napreduje in ali s svojim delom dostojno živi.
Občina lahko pomaga z urejenimi poslovnimi lokacijami, infrastrukturo, predvidljivimi postopki in sogovornikom, ki spremlja posamezen projekt. Veliko pozornosti želim nameniti domačim podjetjem, ki želijo rasti, ter povezovanju gospodarstva z univerzo in UKC. Potrebujemo sodobno industrijo, tehnološka podjetja in priložnosti, da mladi svoje znanje uporabijo doma.
Moja razvojna ambicija je Maribor kot športna prestolnica Srednje Evrope. Šport želim povezati z gospodarstvom, turizmom, univerzo, zdravstvom in rehabilitacijo. To pomeni dostopnejšo vadbo za Mariborčane, celoletne športne priprave in prireditve ter razvoj športnih tehnologij in strokovnih storitev. Tako lahko naše naravne danosti, znanje in obstoječa infrastruktura prinesejo več dela domačim podjetjem in več možnosti za zdravo, aktivno življenje vseh generacij.
Kot nekdanja aktivna športnica imate zagotovo tudi vizijo, kaj boste na področju športa, rekreacije in zabave storili v svojem mandatu?
Šport je velik del mojega življenja. Kot predsednica Zveze mariborskih športnih društev Branik, ki povezuje 20 društev, dobro poznam tudi delo klubov. Potrebujejo predvidljivo financiranje programov, podporo trenerjem in ustrezne pogoje za vadbo. Za programe bom predlagala postopno približevanje 0,8 odstotka občinskega proračuna. S šolami, klubi in upravljavci objektov bomo uskladili termine, da bo vsaka panoga lahko trenirala ob upoštevanju svojih posebnosti.
Šport je generator zdravja, spodbuja gibanje in povezuje ljudi. Zato mora biti dostopen otrokom, rekreativcem in starejšim. To je tudi temelj moje vizije Maribora kot športne prestolnice Srednje Evrope: mesta, kjer se ljudje ukvarjajo s športom, obenem pa s pripravami, prireditvami, znanjem in rehabilitacijo ustvarjamo nove priložnosti za turizem in gospodarstvo.
Mladi pa potrebujejo tudi druženje in zabavo. Iz njihovih pobud jasno slišim, da si želijo več dogajanja, posebno poleti. Z njimi in organizatorji bomo iskali izvedljive možnosti za koncerte, dogodke in večerno življenje ter pomagali odpravljati ovire pri izvedbi.
V svojem programu napovedujete tudi dostopno zdravstveno oskrbo, pomoč starejšim in podporo družinam. Lahko poveste kaj več na to temo?
Kot kronična bolnica dobro vem, kako pomembno je, da pomoč dobiš pravočasno in da te sistem obravnava kot človeka. Občina ne more sama rešiti vseh kadrovskih in drugih težav zdravstva, lahko pa z zdravstvenim domom odpravlja prostorske in organizacijske ovire ter se z državo dogovarja o potrebnih rešitvah. Pomembni so tudi preventiva, dostopnost storitev in jasne informacije, kam se lahko človek obrne.
Pri starejših želim več pozornosti nameniti pomoči na domu in podpori svojcem. Marsikatera družina težko usklajuje službo in skrb za nekoga, ki potrebuje vsakodnevno pomoč. Z izvajalci moramo določiti, kako storitev razširiti in zagotoviti ljudi, ki jo bodo opravljali. Podpiram tudi regijsko hišo hospic, pri njeni umestitvi pa želim dogovor s prebivalci in strokovno rešitev. Človek ob koncu življenja potrebuje dostojanstvo, svojci pa oporo.
Družine potrebujejo dostopne vrtce, varne šolske poti in dobro vzdrževane objekte. Nevarna igrala je treba urediti iz rednega proračuna; varnost otrok ne sme biti odvisna od zbiranja glasov. Želim tudi predvidljivo podporo humanitarnim programom in tesnejše sodelovanje občine, centrov za socialno delo ter organizacij na terenu. Človek v stiski mora čim prej dobiti pomoč. Koliko dodatnih sredstev lahko namenimo posameznemu ukrepu, bomo določili ob pregledu potreb in proračuna.
Aktualna vlada napoveduje decentralizacijo javne uprave in povečanje pristojnosti lokalne samouprave. Kaj to pomeni za Maribor; katere pristojnosti se bodo prenesle iz Ljubljane, kateri uradi bodo preseljeni v vaše mesto?
Za Maribor je to pomembna razvojna priložnost. Sedež ministrstva za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj je že v Mariboru, kar je simbolno zelo pomembno, prav tako je v Mariboru že del ministrstva za gospodarstvo, delo in šport.
Decentralizacijo močno podpiram, pomemben korak pa vidim tudi v ustanovitvi pokrajin. Maribor mora kot regijsko središče povezovati okoliške občine pri prometu, gospodarstvu, prostorskem razvoju in drugih skupnih nalogah. Pokrajine morajo dobiti jasne pristojnosti, sredstva in odgovornost za rezultate, da bomo o razvoju regije lahko več odločali tukaj. S podporo vladnih strank bom zagovarjala, da Maribor ob selitvi državnih institucij pridobi tudi razvojne funkcije in kakovostna delovna mesta.
Imate v mislih še kakšno posebno pristojnost, za katero bi radi videli, da bi bila prenesena v Maribor?
V Mariboru bi želela sedeže državnih razvojnih agencij in kompetenčnih centrov, ki povezujejo raziskave, podjetja in investitorje. S tem bi v mesto prišla tudi strokovna delovna mesta in več razvojnih odločitev. Podpiram pa tudi ustanovitev pokrajin z lastnimi sredstvi in jasnimi pristojnostmi, da bi o skupnih naložbah in prednostnih nalogah regije več odločali tukaj. Maribor mora biti drugi razvojni motor Slovenije.
Za konec: kako so vaši domači sprejeli vašo kandidaturo? Ali sodelujejo v vaši kampanji?
Podpora domačih mi veliko pomeni. O kandidaturi sem razmišljala in se z njimi pogovarjala, saj takšna odločitev vpliva tudi na družinsko življenje. Imam dve odrasli hčeri, Gajo in Kiaro, in ob vseh drugih vlogah ostajam tudi mama.
Moj volilni štab in kampanjo vodi Gaja, na katero sem zelo ponosna. Veliko mi pomeni, da sva na tej poti skupaj. Ob sebi imam tudi predano ekipo, v kateri vsak prispeva svoje znanje, izkušnje in čas. Cenim tudi delo ljudi, ki ostajajo bolj v ozadju. Kampanja je zahtevna in prav zato toliko pomeni, da se lahko zaneseš na ljudi ob sebi. Njihovo podporo jemljem kot dodatno odgovornost, da delo opravim dobro.
