Spopad za štajersko prestolnico: Arsenović odhaja, bi ga lahko nasledila Katja Koren?

Piše: Anamarija Novak

Maribor se po osmih letih vladavine Saše Arsenoviča pripravlja na novo obdobje, saj se aktualni župan ne bo potegoval za tretji mandat. Odločitev je sledila marčevskim preiskavam Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) na mariborski občini in njegovem domu.

Konec te ere so zaznamovale obsežne preiskave, ki so med meščane vnesle dvom o preglednosti vodenja mesta. Kriminalisti župana Sašo Arsenoviča in štiri soosumljene, med njimi podjetnika Tomaža Polaka iz podjetja SH Global in Tomaža Barado, sumijo 17 korupcijskih dejanj. Župan naj bi od Polaka zahteval 200.000 evrov podkupnine za spremembo prostorskega načrta na Studencih. Arsenovič je očitke zavrnil kot predvolilno afero, pravnomočne sodbe v tej zadevi pa ni, saj preiskava še vedno poteka. V javnosti hkrati odmevajo starejši očitki o nasprotju interesov pri nakupu občinske hiše, ki jo je kupilo podjetje Galerija Gosposka pod vodstvom županove žene Katje Arsenovič, ter incident s fizičnim obračunom s 13-letnikom. Čeprav je Saša Arsenovič uresničil nekatere projekte, kritiki opozarjajo na draga posojila in konflikten slog vodenja. Zaključek njegovega obdobja zato odpira prostor za resnično vsebinsko spremembo pri vodenju Mestne občine Maribor.

Deset kandidatov in ankete, ki kažejo na odprto tekmo

Na županski glasovnici so Matej Vodopivec (LPR), Andrej Bauman (skupina volivcev), Andrej Matvoz (Gibanje Svoboda), Mitja Zgoznik (Resnica), Vincenc Gajser (Stranka slovenskega naroda), Matevž Frangež (SD, Levica in Lista kolesarjev in pešcev), Aleš Ernecl (Stranka Straža), Katja Koren (SDS, Demokrati, NSi in Fokus, s podporo SLS), Igor Jurišič (Stranka mladih – Zeleni Evrope) in Bor Greiner (skupina volivcev). Vrstni red kandidatov je Mestna volilna komisija določila z žrebom 20. oktobra 2026.

Po javnomnenjski raziskavi agencije Mediana za časnik Večer, ki je potekala med 19. in 22. oktobrom na vzorcu 530 anketirancev, med opredeljenimi volivci vodi Greiner z 39,1 odstotka glasov. Sledi mu Frangež s 25,4 odstotka, na tretjem mestu je Korenova s 16 odstotki, četrti pa Bauman z 9,9 odstotka. Če upoštevamo vse anketirane, so številke sorazmerno nižje: Greiner dosega 25,3 odstotka, Frangež 16,4 odstotka, Korenova 10,3 odstotka in Bauman 6,5 odstotka. Pri tem je skoraj četrtina vprašanih (24,6 odstotka) še neodločenih, dodatna desetina pa ne bi volila ali na vprašanje ni odgovorila.

Največ vprašanih v drugem krogu vidi Greinerja in Frangeža. Tekma tako ostaja povsem odprta, prostor za premike pa obstaja predvsem med tistimi, ki še nihajo. Stranka SDS v anketah za mestni svet sicer dosega solidno podporo, ki se giblje okoli 18 odstotkov, kar kaže na močan potencial organizirane kampanje, vendar županska podpora njihovi kandidatki Korenovi za zdaj zadostuje le za tretje mesto. Visok delež neodločenih volivcev pomeni, da se lahko trenutna razmerja moči do volilne nedelje, 15. novembra, še močno spremenijo.

Katja Koren: Izkušnje in poudarek na rezultatih

Katja Koren je edina ženska med deseterico kandidatov za županski stolček na letošnjih lokalnih volitvah v Mariboru, njeno kandidaturo pa so uradno vložile Slovenska demokratska stranka (SDS), Demokrati, Nova Slovenija (NSi) in Fokus, ob dodatni podpori Slovenske ljudske stranke (SLS). Magistrica znanosti s področja managementa je širši javnosti najbolj znana kot nekdanja vrhunska alpska smučarka in dobitnica bronaste olimpijske medalje v slalomu na zimskih olimpijskih igrah v Lillehammerju leta 1994. Športna kariera je močno oblikovala njene vrednote, saj v ospredje postavlja vztrajnost, odgovornost in usmerjenost v rezultate. Po zaključku tekmovalne poti je več kot dvajset let delovala na vodstvenih položajih v gospodarstvu, predvsem na Pošti Slovenije, kjer je bila odgovorna za razvoj prodajne mreže, poslovne procese in strateške projekte. Tudi danes ostaja vpeta v športno sfero kot podpredsednica Olimpijskega komiteja Slovenije in predsednica Zveze mariborskih športnih društev Branik, poklicno pa opravlja funkcijo državne sekretarke za šport in turizem na ministrstvu za gospodarstvo, delo in šport.

Predstavitev njene kandidature na Pohorju, natančneje na Trikotni jasi, je imela močan osebni pomen, saj je prav tam začela svojo športno pot, lokacija pa ponuja tudi pogled na celoten Maribor. V svojem programu Korenova poudarja gospodarsko rast, ustvarjanje kakovostnih delovnih mest, boljšo povezanost različnih delov mesta ter premišljene investicije v promet, javni prevoz in dostopnost. Izpostavlja tudi potrebo po transparentnem upravljanju javnih sredstev ter celovitem izkoriščanju potencialov Pohorja, reke Drave, kulture in športa za razvoj celoletnega turizma, kar bi prineslo nove zaposlitve za mlade. »Če bom izvoljena, bom županja vseh Mariborčanov in Mariborčank,« je poudarila in dodala, da se sama ne označuje za političarko. Široka podpora več strank po njenem mnenju kaže na njeno sposobnost povezovanja. Glavni prednosti Korenove sta njene vodstvene izkušnje iz gospodarstva in dejstvo, da ni vpletena v lokalne afere.

Drugi kandidati: Med prepoznavnostjo in političnimi izkušnjami

Bor Greiner, 54-letni dolgoletni radijski novinar in urednik na Radiu City, kjer je deloval približno trideset let, v tekmi vodi predvsem po zaslugi močne lokalne prepoznavnosti. Nastopa s svojo neodvisno listo za mestni svet, ki se uradno glasi »BOR za spet naš MB« (v javnosti in medijih poznano tudi kot »Bor za spet naš Maribor«). Čeprav nima predhodnih političnih izkušenj, je uspešno zbral podpise podpore in se predstavil kot neodvisen glas meščanov. Njegova kampanja je dinamična in neposredno nagovarja željo ljudi po spremembi brez strankarskih predznakov. V svojem programu poudarja zagotavljanje zanesljivih javnih storitev v vseh delih mesta, pošteno vodenje in lažje življenje za vse generacije.

Kritiki mu po drugi strani očitajo pomanjkanje upravljavskih izkušenj na ravni občine ali večjih javnih sistemov ter populizem. Nekatere njegove obljube, denimo o sprejetju posebnega zakona za Maribor na državni ravni, so v javnosti označili za nerealne, saj župan nima tovrstnih zakonodajnih pristojnosti. Prav tako se pod vprašaj postavlja sestava njegove liste; očitajo mu, da jo sestavljajo politični prebežniki in nekdanji svetniki iz vrst Gibanja Svoboda in SDS, kar odpira vprašanja o prihodnjem političnem kupčkanju.

Matevž Frangež, nekdanji poslanec SD in državni sekretar, na volitvah nastopa s podporo levega zavezništva »Novi Maribor«. V svojem programu obljublja zagotavljanje dostopnih stanovanj, ustvarjanje dobrih delovnih mest in izvedbo konkretnih projektov, med katerimi izstopa napoved referenduma o sežigalnici odpadkov. Velja za politično izjemno podkovanega kandidata, ki pa je tesno povezan z levičarskimi ideološkimi partnerji. Kritiki mu očitajo pomanjkanje vpetosti v lokalno okolje, saj sploh ne živi znotraj meja Mestne občine Maribor, opozarjajo pa tudi na zapletanje pri poznavanju občinskih meja in pristojnosti, denimo glede upravljanja mariborskega letališča. V medijih je odmeval tudi njegov predvolilni spodrsljaj, ko so njegov kampanjski kombi fotografirali parkiranega sredi prehoda za pešce, medtem ko je sam zraven telefoniral. To je sprožilo očitke o dvoličnosti, saj se njegovo zavezništvo programsko močno zavzema prav za varnost pešcev in kolesarjev.

Med preostalimi izstopa Andrej Bauman, mestni svetnik in podjetnik iz ožjega kroga dosedanjega župana Arsenoviča. Bauman v tekmi predstavlja kontinuiteto sedanje oblasti, kar pa v luči nedavnih preiskav NPU-ja na občini deluje kot veliko politično breme, saj ga nasprotniki označujejo za dediča spornih praks odhajajočega župana. Andrej Matvoz iz Gibanja Svoboda v župansko tekmo prinaša strokovne izkušnje s področja varstva konkurence. Preostali kandidati z manj javnomnenjske podpore – Igor Jurišič, Matej Vodopivec, Aleš Ernecl, Vincenc Gajser in Mitja Zgoznik – v razprave vnašajo pomembne lokalne poudarke, od problematike prometa in mladih do razvoja mestnih četrti, vendar imajo po trenutnih napovedih bistveno manj možnosti za preboj v drugi krog.

Kandidati za župana Mestne občine Maribor

Spodnja tabela prikazuje uradni seznam in vrstni red desetih kandidatov, kot se bodo zvrstili na županski glasovnici za volitve v Mestni občini Maribor 2026.