Piše: Vida Kocjan
Državni zbor je konec oktobra odredil štiri parlamentarne preiskave. Dve so predlagali poslanci koalicijskih strank (SDS, NSi, SLS in Fokus), ob podpori Resni.ce pri eni, dve pa poslanci strank Gibanje Svoboda in Levica (SD ju je pri nekaterih razpravah podprla, a ni bila formalna predlagateljica). Formalno gre za uresničitev ustavne pravice tretjine poslancev. Komisije so bile ustanovljene po oktobrskem referendumu.
Državni zbor je odredil preiskave o ogrožanju energetske neodvisnosti, cenah elektrike in financiranju nevladnih organizacij, o sumih politične zlorabe Sove in policije v aferi Black Cube, o aferi Black Cube in morebitnem vplivu na volitve 22. marca 2026 ter o sumih obvodnega oziroma nedovoljenega financiranja političnih strank.
Prvi dve komisiji so predlagale koalicijske stranke, drugi dve opozicija. Vse so pomembne, najbolj pa vsekakor preiskovalna komisija o upravljanju državne energetike in financiranju nevladnih organizacij. Prav zaradi predloga slednje je bil izveden tudi referendum, na katerem je opozicija (predvsem Svoboda in Levica) govorila o uvajanju »politične policije«, zdaj, po odreditvi, pa se je izkazalo, da je bilo vpitje brezpredmetno, kot smo opozarjali že pred referendumom 11. oktobra.
Energetika: pogodbe, vpliv in cena elektrike
Prva preiskava, ki sta jo predlagala SDS in trojček NSi-SLS-Fokus, nato pa so jo podprli tudi Demokrati ter Resni.ca, sega v obdobje od 1. januarja 2014 dalje. Njen predmet je sum, da so nosilci javnih funkcij vplivali na negospodarne ali protipravne odločitve v elektroenergetskih podjetjih v (ne)posredni državni lasti, v Slovenskem državnem holdingu (SDH), vladi in drugih organih. Te odločitve naj bi poslabšale poslovanje podjetij, ogrozile energetsko neodvisnost in omogočile premoženjske koristi posameznim strankam.
Celoten članek si lahko preberete v tiskani izdaji Demokracije!
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
