Piše: Borut Korun
Že nekaj dni lahko na majhnih ekranih opazujemo, kako gorijo pariške ulice, poslušamo obupane klice lastnikov prodajaln, ki so v eni noči ostali brez vsega imetja, in gledamo črne zamaskirane postave, kako razbijajo izložbena okna. Pijani od agresivnosti vdirajo v trgovine in plenijo. Takšno dogajanje si zasluži ime apokalipsa – začetek konca našega sveta, naše civilizacije.
Toda kaj storijo države? Kljub temu da so posamezniki že dolgo svarili pred nevarnostjo, ki nastaja z množičnim uvažanjem ljudi iz civilizacijsko drugačnih okolij, evropske vlade niso ukrepale. Kako le bi, ko pa so povezane z globalističnimi elitami ali so celo del njih, multikulturalizem pa je njihova ideologija.
Konec naše civilizacije pomeni vrnitev v barbarstvo. In kako bi lahko bolje označili divjanje tolp po francoskih mestih kot vrnitev barbarov? Takšne in podobne prizore je svet doživljal že nekajkrat. Tako so plenili Goti po Rimu leta 410. Tako in še huje je bilo, ko so Turki zavzeli Carigrad ali ko so Rimljani uničili Kartagino in Korint.
Vse te primerjave pa imajo eno pomanjkljivost: v Rimu Gotom niso pomagali prebivalci Rima, prebivalci Carigrada niso sodelovali s turškimi osvajalci. Barbari na francoskih ulicah pa so poleg migrantov tudi francoski levičarji. To je nekaj, kar je težko razumeti; šele njihova soudeležba upravičuje in potrjuje izraze, da gre za pokop civilizacije. Tudi o tem so že pisali. Najmanj od Spenglerjevega Zatona Zahoda naprej vemo nekaj o tem, toda ali nam je zato že vse jasno? Ali se da takšno divjanje sploh razumeti? Predvsem pa, kako razumeti, da domačini uničujejo lastno mesto in spravljajo v nesrečo someščane? Ali ni to veleizdaja?
Začnimo na začetku. Vsak rop, vsak vlom in seveda vsak uboj je barbarsko dejanje. Vedno obstajajo ljudje, ki osnovnih načel neke družbe ne spoštujejo, ki se jih ne da vzgojiti. Zaradi takšnih moramo imeti zakone, zapore, policijo in kazni. Res pa je, da obstajajo družbe – praviloma so to primitivna ljudstva –, v katerih takšnega »notranjega kriminala« skoraj ni. V maloštevilnih, notranje soodvisnih družbah so vsi nekakšna razširjena družina. Ko pa nek narod preide v položaj, ko tega ni več, se takšni potencialni malopridneži lahko aktivirajo. To je družba, ki nima več notranje kohezivnosti. In takšna je multikulturna družba. To ni več enotna družba s skupnim izvorom in jezikom, s svojimi mitološkimi, religioznimi in zgodovinskimi zgodbami, ki ljudi povezujejo. V takšni združbi posameznik ni več navezan na sovaščana ali someščana, saj ga ne vežejo več vezi na skupnost, skupno usodo in zgodovino. In v takšnem stanju se pojavlja levičarska propaganda: slab socialni položaj, nerazumevanje mladih, socialne razlike in podobno. To pomaga sprožiti barbarski in destruktivni potencial. Ko nekdo – recimo dijaki in študenti – organizira protest, to postane priložnost za potencialne barbare. Aktivira se ves kriminalni potencial takšnega »Babilona«, krepko podprt z migranti. Ti so tako in tako sovražniki naše civilizacije. Mnogi normalni mladi ljudje, ki sprva ne nameravajo biti nasilni, pa se destrukciji pridružijo. Destrukcija postane zabava.
Če bi se kaj podobnega zgodilo v primitivnih plemenih, bi bile kazni drakonske. Tudi sodobne družbe bi morale kazni za takšno izdajstvo zaostriti. To je razumela Melonijeva: za sodelovanje pri takšnih destruktivnih dejanjih bo lahko dosojenih pet let zapora in 20.000 evrov kazni. Treba je preprečiti, da bi se požar razširil po vsej Evropi, saj so nemški levičarji že napovedali razdejanje po nemških mestih za zadnji dan v oktobru. In leva Ljubljana verjetno prav tako razmišlja, da bi se pridružila tej manifestaciji malopridnosti. Levica ne spoštuje narodne enotnosti, zgodovine, normalnega sožitja, demokracije, kulture. Ne priznava vsega tistega, kar dela družbo normalno. Politični boj desnice bi zato moral biti prizadevanje za normalnost.
