Piše: Petra Janša
Referendumska nedelja je prinesla rekordno udeležbo, a tudi očitne nepravilnosti na voliščih: 101-odstotno udeležbo, neujemanje števila volivcev in glasovnic ter nočne vnose, ki so prevesili izid pri glasovanju o RTV-prispevku.
Referendumska nedelja, 11. oktobra 2026, je prinesla rekordno, 54,6-odstotno udeležbo na štirih sočasnih referendumih. Eden je bil zakonodajni – o noveli zakona o parlamentarni preiskavi –, trije pa posvetovalni: o pogojevanju socialne pomoči z družbenokoristnim delom, o omejitvi volilne pravice tujcev iz tretjih držav na lokalnih volitvah ter o ukinitvi obveznega RTV-prispevka. Volivci so novelo o parlamentarni preiskavi zavrnili, dva posvetovalna referenduma podprli, pri vprašanju o RTV-prispevku pa je bil izid izjemno tesen. A dan je prinesel tudi vrsto očitnih nepravilnosti in anomalij, ki so upravičeno spodbudile dvome o poteku štetja, vnosu rezultatov in videzu nepristranskosti organov. Najbolj očitni primeri so dokumentirani.
Dokumentirani primeri nepravilnosti in anomalij
Po poročanju Slovenskih novic so na volišču OŠ Mrzlava vas v občini Brežice pri zakonodajnem referendumu zabeležili 101-odstotno udeležbo: 129 volilnih upravičencev in 130 oddanih glasovnic. Takšen podatek statistično ni mogoč. Na volišču v Domu krajanov Bresternica so na treh referendumih evidentirali 670 volivcev, na referendumu o volilni pravici tujcev pa 760 – razlika 90 oseb je ostala brez očitnega pojasnila. Slovenske novice so opozorile tudi na podobna odstopanja na voliščih v Šmarčni, Škalah pri Velenju, Lenartu in na več voliščih v Kopru. V Blagovici (podružnična osnovna šola, volilni okraj Domžale) so bili po poročanju Nove24TV rezultati zakonodajnega referenduma očitno napačno vneseni in obrnjeni: namesto dejanskega razmerja so v sistem prišli podatki s 94 glasovi za novelo (36,15 odstotka) in 166 proti njej (63,85 odstotka). O podobnih neujemanjih med obvestili o izidu in vnosi v bazo Državne volilne komisije (DVK) so poročali tudi z ljubljanskega volišča Omnia.
Zamude pri vnosu rezultatov
Še bolj problematične so bile zamude pri vnosu rezultatov z večjih volišč in volišč za predčasno glasovanje. Še pozno zvečer je pri referendumu o ukinitvi RTV-prispevka kazalo na tesno prednost zagovornikov ukinitve. Do jutranje posodobitve ob 6.20 pa se je razmerje obrnilo: proti ukinitvi je bilo približno 50,04 odstotka (461.765 glasov), za pa 49,96 odstotka (461.073 glasov), kar pomeni razliko le 692 glasov. Pozneje se je ta razlika še nekoliko zmanjšala. Direktor službe DVK Igor Zorčič je po poročanju medijev priznal, da so bili rezultati z največjih volišč – vključno z ljubljansko Omnio, kjer je glasovalo 2.907 volivcev in je bilo treba prešteti okoli 12.000 glasovnic – v sistem vneseni šele po tem, ko so se večerni podatki nehali osveževati, skupaj z dvema predčasnima voliščema v Ljubljani (Center in Moste-Polje 3). Zadnji volivec na Omnii je glas oddal šele okoli 20.30, saj so glasovanje podaljšali zaradi dolgih vrst. Rezultati na voliščih Omnia so izrazito odstopali od državnega povprečja in bili močno v prid nasprotnikom predlaganih sprememb – na ljubljanski Omnii je za ukinitev RTV-prispevka glasovalo le približno 16 odstotkov volivcev.
Dodatne zaplete sta povzročila smrt volivca na volišču v OŠ Roje (Domžale), zaradi česar so tam glasovanje podaljšali, ter policijsko posredovanje na Omnii. Zorčič je dogodke pojasnjeval z organizacijsko zahtevnostjo štirih sočasnih referendumov, rekordno udeležbo in razvejano strukturo volilnih organov (okoli 3.100 odborov, 88 okrajnih komisij, skoraj 20.000 ljudi). Na DVK so poudarili, da posameznih napak ni mogoče samodejno enačiti s sistemskimi nepravilnostmi ali namernim vplivanjem na izid, ter napovedali preverjanje konkretnih očitkov. A takšna razlaga ne zadostuje, zlasti ko se izid prevesi z nočnimi in jutranjimi vnosi in ko anomalije kažejo predvsem v eno smer.
Zobec: Bolj kot DVK bi morala to raziskati kriminalistična policija
V tokratni številki Demokracije nekdanji ustavni in vrhovni sodnik Jan Zobec na vprašanje, ali bi morala DVK v primerih očitnih nepravilnosti na voliščih – kot so nad 100-odstotna udeležba, neujemanje števila volivcev in glasovnic med referendumi ter zamude pri vnosu rezultatov z velikih volišč, ki so prevesile izid – izvesti sistematično revizijo vsaj spornih volišč, odgovarja: »Absolutno. Bolj kot DVK, ki nosi odgovornost za domnevne nepravilnosti, da ne rečem zlorabe, bi morala to raziskati kriminalistična policija, saj gre za sume kaznivih dejanj, recimo ponareditve izida glasovanja (143. člen KZ-1). Nerazčiščeni sumi namreč krnijo zaupanje v demokratični proces in s tem v demokracijo. Če je glasovanje kompromitirano, se to prenese na celoten sistem in zaupanje v delovanje demokracije je okrnjeno. Ne samo zaradi konkretnih referendumov, predvsem zaradi varstva legitimnosti referendumov in zaupanja v temeljne postulate demokracije bi bilo treba vse sume o domnevnih kršitvah temeljito raziskati – tako v imenu demokracije kot v imenu pravne države.« Zobec v tokratni reviji opozarja tudi na strukturni problem: »In ko že govorim o tej temi, je nevzdržno, da je direktor DVK politik. Tudi njegov predhodnik je bil politik. Oba pripadata istemu politično-ideološkemu bloku. To je tako, kot če bi bil sodnik stranka v sporu, o katerem odloča. Prakanon pravi: »Nemo judex in sua causa« (nihče ne more biti sodnik v lastni stvari).«
Naj spomnimo, aktualni direktor službe DVK Igor Zorčič je nekdanji predsednik državnega zbora iz vrst SMC, njegov predhodnik Dušan Vučko pa nekdanji poslanec LDS – oba prihajata iz političnih vrst levega oziroma sredinskega bloka. To že samo po sebi vzbuja dvom o videzu nepristranskosti institucije, ki mora zagotavljati poštenost volilnega postopka.
Janša napovedal tudi zakonske spremembe
Premier Janez Janša in predstavniki SDS so prej omenjeni nočni preobrat označili za »kozmični dež« in opozorili na nezakonito imenovane okrajne volilne komisije, napovedali pa so tudi zakonske spremembe, morebitne predloge za krivdno razrešitev DVK in kazenske ovadbe.
Volilna zakonodaja predvideva postopke ugovorov in pravnega varstva, a ti niso nadomestilo za razjasnitev sumljivih anomalij, zlasti ko gre za izide, odločene z nekaj sto glasovi. Zaupanje v demokratični proces ni samoumevno. Ko volivci vidijo nemogoče številke, ko se izid prevesi šele z vnosi z urbanih in predčasnih volišč, ki statistično močno odstopajo, in ko pristojni organ, katerega tehnično vodenje je prevzel politik, odgovarja z relativiziranjem, se legitimnost izidov zmanjšuje. Sistematična revizija spornih volišč in preiskava s strani kriminalistične policije nista politična zahteva, temveč minimalni standard pravne države. Nerazčiščeni sumi ne izginejo s pojasnili o »posameznih napakah«. Ostanejo kot senca nad legitimnostjo referenduma in nad zaupanjem v institucije. V imenu demokracije in pravne države je treba te sume temeljito raziskati – od 101-odstotne udeležbe do nočnih preobratov. Sicer ostane občutek, da ima noč svojo moč in da ta moč deluje selektivno. Prav to pa je tisto, kar najbolj krni zaupanje v temelje demokracije.
