Piše: Lucija Kavčič
»Prekiniti je namreč treba dolgotrajno permisivno nezahtevnost, ko gre za branje in razumevanje,« je v intervjuju o reformi na področju izobraževanja povedala Mojca Škrinjar, državna sekretarka na ministrstvu za izobraževanje, znanost in mladino. Reforma bo med drugim po tehtnem premisleku prinesla prehod nazaj na prenovljeno osemletno osnovno šolo, še pravi državna sekretarka.
DEMOKRACIJA: Po izjemno slabih rezultatih raziskave PISA (Program mednarodne primerjave dosežkov učencev, op.p.) je med napovedanimi spremembami v šolstvu najbolj odmevala napoved ministrstva, da se vrača osemletka. Kako je prišlo do te odločitve?
Mojca Škrinjar: Ne gre samo za en rezultat, kot je PISA, gre za nenehno upadanje rezultatov praktično od polne uvedbe devetletke dalje. Stanje je bilo alarmantno že pred desetimi leti, a ga ni nihče jemal resno oziroma se v času covida s tem ni bilo mogoče veliko ukvarjati, ker je bila pač kriza. To je zanemarjena tema, ki bi morala biti naslovljena že zdavnaj. Povrh vsega smo se letos znašli pod še enim mejnikom, pod povprečjem OECD, kar je alarm najhujše vrste.
Ko smo bili kot stranka v opoziciji, smo v strokovnem svetu spremljali stanje na področju izobraževanja. V nas je že dolgo tlelo spoznanje, da je v našem izobraževalnem sistemu nekaj hudo narobe, a smo kot opozicija na to lahko samo opozarjali, zdaj pa končno lahko nekaj naredimo. Ko smo dobili rezultate raziskave PISA in pregledali rezultate od uvedbe devetletke naprej, smo ugotovili, da se upadanje znanja na nek način ujema prav z uvedbo devetletke. Pri tem ne gre za število let kot tako, gre za način, ki ga je devetletka prinesla. Njen prvotni namen je bil podaljšati osnovno šolo za eno leto z zgodnejšim vstopom otrok v šolo, ampak to je bilo le na papirju – v resnici pa smo namesto enega leta šole več dobili tri leta vrtca več. Devetletka je prinesla kar triletno opismenjevanje, ki se začne s šestim letom in traja do devetega leta. S tem so pravzaprav znižali standard za vse otroke. V osemletki lahko pričakujete, da bo imelo na koncu prvega razreda nekaj otrok še težave z branjem in pisanjem, ki pa jih bodo na začetku drugega razreda, septembra ali oktobra, odpravili, medtem ko se v devetletki to zdaj zavleče do konca tretjega razreda.
Lahko natančneje pojasnite?
Če pogledamo mednarodno raziskavo bralne pismenosti iz leta 2006, ki je zajela otroke, stare devet let – med katerimi so eni že obiskovali četrti razred devetletke, ki se je takrat postopoma uvajala, drugi pa tretji razred osemletke – ugotovimo zanimive podatke. Tisti v devetletki so imeli za seboj 300 ur slovenščine več kot enako stari otroci v osemletki, pa so v raziskavi pri slovenščini dosegli samo dve točki več (523 točk v devetletki in 521 točk v osemletki), kar je praktično zanemarljivo. Na to sta se takrat odzvala tudi dva tvorca devetletke, dr. Slavko Gaber in dr. Ljubica Marjanovič Umek, ter zapisala, da devetletka ni dosegla svojega cilja. Leta 2011 je dr. Musek izdal knjigo Bajke in povesti o devetletki, v kateri je zbral vse mednarodne primerjave, in vsepovsod se je pokazalo, da so rezultati devetletke praviloma slabši od rezultatov osemletke.
Zato lahko povem, da je odločitev za ponovno uvedbo osemletke zorela dolgo časa. Prekiniti je namreč treba dolgotrajno permisivno nezahtevnost, ko gre za branje in razumevanje. Vendar je to v obstoječi devetletki skoraj nemogoče doseči, saj so ljudje navajeni delati na ustaljen način, in prav to miselnost je treba spremeniti.
Celoten intervju si lahko preberete v tiskani izdaji Demokracije!
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
