Piše: Gašper Blažič
Volitve županov, članov občinskih oziroma mestnih svetov ter članov svetov četrtnih in krajevnih skupnosti bodo po vsej Sloveniji potekale v nedeljo, 15. novembra. V občinah, kjer župani ne bodo izvoljeni v prvem krogu, pa bo drugi krog volitev sledil dva tedna pozneje, torej 29. novembra.
Predvsem bo tokrat v ospredju Ljubljana, ne samo zato, ker je slovenska prestolnica, temveč tudi zaradi merjenja vpliva dosedanjega dolgoletnega župana Zorana Jankovića. Ta pri 73 letih ni več rosno mlad, prvič pa je županski stolček zasedel leta 2006, torej v času prve Janševe vlade, potem ko je bil »izgnan« iz Mercatorja, kjer je bil po Miranu Goslarju ter Kazimirju Živku Preglu predsednik uprave z jasno politično podporo Milana Kučana, s katerim je soustanavljal Forum 21, ki uradno ne deluje več.
Doslej vedno zmagal v prvem krogu
Za vplivnega Jankovića preboj v ljubljanski magistrat pred dvajsetimi leti ni bil ravno veliko presenečenje. Navsezadnje je imel že pred tem močno medijsko podporo, znamenita afera z maturo mlajšega od njegovih sinov mu javnomnenjsko ni škodila, kakor tudi ni škodila tedanjemu šolskemu ministru Slavku Gabru (LDS). Janković uradno sicer ni bil strankarski človek, bil pa je človek iz ožjega kroga Milana Kučana, navsezadnje sta skupaj celo delovala v košarkarskem klubu Olimpija, Janković pa je pozneje imel »svoj« ženski rokometni klub Krim Elekta, ki je bil sponzorsko povezan s celotno družino. Zdi se, da mu je razrešitev s funkcije prvega moža Mercatorja prinesla še nekaj novih točk, saj se je lahko predstavljal kot žrtev političnih spletk, hkrati pa se je prikazoval kot menedžer, ki nima zveze s politiko. Jeseni 2006 je na volitvah zmagal v prvem krogu s skoraj 63 odstotki glasov, drugouvrščeni France Arhar, sicer kandidat pomladne strani, jih je osvojil dobrih dvajset, dotedanja županja Danica Simšič (SD) pa niti osem odstotkov.
Tu velja spomniti, da je bil doslej prvi in edini ljubljanski župan iz pomladne opcije Jože Strgar (med letoma 1990 in 1994), ki je bil hkrati zadnji župan, ki je Ljubljano upravljal še po starem sistemu. To pomeni, da je bil formalno predsednik skupščine mesta Ljubljana (kar je bila posebna upravna enota, Ljubljana pa je bila razdeljena na pet občin, ki so obsegale še primestno okolje). Z reformo leta 1994 je prvi župan postal Dimitrij Rupel (LDS), sledili pa sta mu – z enim mandatom – Vika Potočnik (LDS) in že omenjena Simšičeva.
Celoten članek si lahko preberete v tiskani izdaji Demokracije!
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
