Piše: A. H. (Nova24tv)
Aleksandar Vučić, ki je skoraj 14 let dominiral srbski politiki, je v nedeljo, 25. oktobra 2026, priznal poraz na predčasnih parlamentarnih volitvah. Zmagala je “Studentska lista – Studenti pobeđuju” (Študentska lista – Študenti zmagujejo), ki je zrasla iz skoraj dveletnih študentskih protestov proti korupciji in avtoritarnim praksam. Po preliminarnih podatkih in Vučićevih lastnih ocenah bo lista osvojila med 135 in 140 od 250 sedežev v parlamentu, medtem ko bo njegova koalicija “Aleksandar Vučić – Ujedinjena Srbija” (Združena Srbija) dobila okoli 105.
Volilna udeležba je bila rekordna. Po podatkih Republičke izborne komisije (RIK) in opazovalcev okoli 68–70 odstotkov, najvišja od razpada Jugoslavije. Po delnih rezultatih RIK (na osnovi več kot 7.900 volišč) je Študentska lista prejela okoli 52,2 odstotka glasov (več kot 2,1 milijona), Vučićeva lista pa okoli 39,5 odstotka (približno 1,6 milijona). Neodvisna organizacija CRTA je poročala o podobnih številkah (okoli 51,5 proti 40,4 odstotka). Večina drugih list – vključno s Socialistično stranko in proevropskimi – ni prestopila 3-odstotnega praga, razen manjšinskih.
Vučić je v govoru na sedežu svoje Srbske napredne stranke (SNS) dejal, da je “jasno, da smo izgubili te volitve”. Ob tem je krivdo pripisal medijem, tujim posegom in “ameriški globoki državi”. Kljub temu je zagotovil, da njegovi poslanci ne bodo ovirali konstituiranja novega parlamenta. Ulice Beograda, Novega Sada in drugih mest so takoj po priznanju poraza napolnile množice slavja, z avtomobilskimi hupami, plesom in vzkliki “Aleksandar je odšel“.
“Študentska” lista brez študentov
Gibanje, ki se predstavlja kot študentsko, v resnici ni klasična študentska formacija. Kandidate so izbrali študentski plenumi, na listi pa so predvsem akademiki, zdravniki, umetniki in drugi profesionalci – ne pa študenti sami. Vodil jo je kardiolog in profesor Ilija Srdanović. Že med kampanjo in na dan volitev so se pojavljala poročila in opažanja, da mnogi študenti, ki so sodelovali na protestih, sploh ne vedo, kdo je formalni vodja liste oziroma kako se je sestavljala. Plenumski model, ki naj bi bil “horizontalen” in “demokratičen”, je v praksi pogosto deloval nepregledno, brez jasne odgovornosti in z močnim vplivom aktivističnih jeder.
“Udeležil sem se zaključnega shoda Študentske liste v Beogradu, da bi razumel, zakaj bi ljudje volili stranko brez študentov, ne da bi poznali njene voditelje, njene načrte za vlado ali kdo stoji za njo. @studentblokade Primer politične čredne mentalitete, ki je prav tako zaskrbljujoč, kot je vreden preučevanja. Poslušajte,” je ob videoposnetku na X zapisal španski novinar Javier Negre.
Njihov “Študentski plan” z 11 točkami poudarja boj proti korupciji, posebno tožilsko policijo, depolitizacijo institucij, brezplačne učbenike in cenejša zdravila. Več opozicijskih strank je umaknilo svoje liste in podprlo študente, kar je dodatno utrdilo vtis, da gre za širši opozicijski projekt pod študentsko blagovno znamko.
Kaj sledi?
Vučićeva vlada je v letih na oblasti zgradila pomemben del infrastrukture – avtoceste, železnice, bolnišnice – in ohranjala relativno stabilnost v regiji, ki jo je v preteklosti pretresalo. Kritiki so mu očitali koncentracijo moči, medijski vpliv in uporabo državnih virov, opazovalci OSCE in CRTA pa so že leta 2023 govorili o “nepravičnih pogojih”. Na teh volitvah so prav tako zabeležili primere pritiskov in težav s tajnostjo, a je bil proces v večini krajev miren.
Zanimivo je, da se stališča zmagovalcev in Vučićeve stranke na ključnih zunanjepolitičnih vprašanjih – odnosi z Rusijo, status Kosova in tempo približevanja EU – ne razlikujejo bistveno. Odkrito proevropska lista, ki je zagovarjala pospešitev pristopnih pogajanj, ni prestopila praga. Evropska komisija in Svet sta zmagovalcem čestitala in obljubila podporo reformam pravne države ter boju proti korupciji, podobno kot so to počeli ob drugih spremembah v regiji.
Nova vlada – po Vučićevih besedah verjetno ekspertska – bo morala hitro oblikovati parlament in se soočiti z izzivi: preiskavo korupcije, gospodarstvom, odnosi z EU in Rusijo ter vprašanjem Kosova. Visoka udeležba daje mandat za spremembe, a pomanjkanje jasne vodstvene strukture, neizkušenost in dejstvo, da “študentsko” gibanje v veliki meri sestavljajo starejši profesionalci, zbujata vprašanja o sposobnosti hitrega in stabilnega vladanja.
Mednarodni odziv in izzivi pred nami
Reakcije so razdeljene. Mnogi slavijo konec več kot desetletne prevlade SNS in upanje na institucionalne spremembe. Evropska komisija in Svet sta čestitala zmagovalcem. Ursula von der Leyen in António Costa sta zapisala, da so pripravljeni podpreti reforme pravne države, medijske svobode, boja proti korupciji in močnih demokratičnih institucij ter napredovanje Srbije proti EU. Podobno so se odzvali komisarska za širitev Marta Kos in generalni sekretar Sveta Evrope Alain Berset. Primerjava z letošnjim porazom Viktorja Orbána na Madžarskem se pojavlja pogosto.
Hkrati pa se pojavljajo tudi bolj skeptični glasovi glede prihodnje politike. Slovenski komentator in raziskovalec Vid Mlakar je na X zapisal, da je študentska lista premagala “Vučiča, ki je igral na vse strani” in da “Nihče ne bo jokal za njim”, da pa dvomi, da gre pri novi listi za podpornike prostega tržnega kapitalizma, zaščitnike lastnine, nizkih davkov in gospodarskih svoboščin. “Če gre za študente, gre verjetno bolj za levičarje, mehkejše ali trše socialiste. In to pomeni, da bo prej ali slej prišlo do gospodarske katastrofe in z njo do razočaranja, ki bo še globlje, saj bo Srbija spoznala, da ima mladino brez možganov. Ni ravno dober temelj za prihodnost,” je sklenil.
Nova vlada – verjetno ekspertska, kot je nakazal Vučić – bo morala hitro oblikovati parlament in vlado. Izzivi vključujejo preiskavo korupcije, odnose z EU in Rusijo, gospodarstvo ter vprašanje Kosova. Visoka udeležba in jasna zmaga študentskega gibanja pomenita močan mandat za spremembe, a tudi veliko odgovornost, ki pa ji po mnenju številnih “študentje” ne bodo kos.
