Kristus je vstal, da nam podari življenje in gre z nami v življenje.
Če smo na veliki petek zrli Kristusa, pribitega na križ kot poraženca, na velikonočno jutro On sam prihaja k nam kot zmagovalec. Njegova zmaga prinaša veselje in upanje. Zmaga, ki pomeni začetek novega življenja in osmišlja našo življenjsko pot.
Za kristjane velika noč ni le spomin na zgodovinski dogodek izpred več kot dva tisoč let, ampak je dogodek, ki se uresničuje danes. Vstali Gospod nam zagotavlja: “Vstal sem in sem še naprej z vami!”
Praznik velike noči je praznik naše vere v Kristusa, ki je med nami kot živi Bog. Krščanski Bog ni oddaljeno božanstvo, temveč je naš prijatelj, spremljevalec, sopotnik in brat. Z nami je v vseh življenjskih situacijah, predvsem v uri trpljenja in smrti. Naša življenjska zgodba se prepleta s Kristusovim vstajenjem. Njegovo vstajenje je zagotovilo našega vstajenja in večnega življenja.
V postnem času smo molili križev pot. Ta se ne konča pri XIV. postaji, ko Jezusa položijo v grob, ampak s tako imenovano XV. postajo, z Jezusovim vstajenjem na velikonočno jutro. Žene in učenci so po srečanju z vstalim Gospodom postali velikonočne priče. Vsak izmed nas je Gospodov učenec. Jezus ponavlja svoje besede meni in tebi: “Vstal sem in sem še naprej z vami!”
Praznovati veliko noč pomeni vključiti se v bogat tok pričevalcev in današnjemu človeku prinesti veselje velikonočnega jutra. To veselje se rodi, ko začutim, da Vstali, tako kot je prišel naproti ženam in svojim učencem, prihaja naproti tudi meni.
Dragi verujoči in ljudje dobre volje, dragi bolniki, ostareli in trpeči, dragi zamejci in zdomci, voščim vam blagoslovljene in doživete velikonočne praznike!
Msgr. mag. Alojzij Cvikl
Mariborski nadškof metropolit in
podpredsednik SŠK
Velikonočna poslanica novomeškega škofa Andreja Glavana
Prenesite zvočno datoteko: Velikonočna poslanica-škof GLAVAN-2019.mp3
Oznanilo o praznem grobu in Jezusovem vstajenju je najpomembnejša vest celotne človeške zgodovine.
»Kdo nam bo odvalil kamen od vhoda v grob?« so se spraševale žene, ki so se odpravile k Jezusovemu grobu, da bi spoštljivo dopolnile pogrebni obred z maziljenjem trupla, ker v petek pred sončnim zahodom ni bilo časa za to opravilo. Ko so prišle h grobu, so presenečene ugotovile, da je kamen odvaljen in grob prazen. Prestrašene žene sta nagovorila mladeniča v belem oblačilu. Ko so zvedele, da je Jezus vstal, kakor je napovedal, so šle in to veselo novico oznanile dvanajsterim apostolom.
Tako kot je kamen na Jezusovem grobu pokopal vsako upanje učencev, tako se v življenju nas ljudi zavali mnogo kamnov in zapečati z izjavo: »Ne gre več, ni rešitve, to presega vse meje …« To so kamni obupa, trpljenja, krivic, sovraštva, duhovnega in telesnega nasilja, naveličanosti in nevere. Kdo lahko odvali te kamne brezupa?
Velika noč nam oznanja: »Kjer človeku poidejo moči, kjer ni več upanja, kjer odpove človeška modrost, tam se razodeva Božja moč. Kristus je z vstajenjem odvalil vse kamne, tudi največje in najtežje. On je vstal. Vodi nas iz smrti v življenje, iz obupa v upanje, iz teme v luč, iz nesmisla v smisel življenja. Upravičeno bomo zapeli veselo alelujo. Naj naše srce poje ob vstajenjski procesiji: »Zapoj veselo o kristjan, veselja tvojega je dan!«
To veselje naj odmeva ne le v cerkvi, ampak v našem osebnem, družinskem in občestvenem življenju. S tem veseljem pričujmo, da smo kristjani ne le za veliko noč, morda samo ob polni mizi, marveč zares velikonočni kristjani v vseh trenutkih življenja.
Vsem kristjanom, še posebej bolnim in trpečim, in tudi vsem ljudem dobre volje voščim blagoslovljene velikonočne praznike. Jezus živi in tudi nam obljublja večno življenje, zato veselo praznujmo.
Msgr. Andrej Glavan, novomeški škof
Letošnje voščilo ob velikonočnih praznikih je v imenu slovenskih škofov izrekel mariborski nadškof metropolit in podpredsednik SŠK msgr. Alojzij Cvikl.
Ob letošnji veliki noči se zahvaljujemo vsem prostovoljkam in prostovoljcem, donatorjem in prijateljem Slovenske karitas, ki omogočajo, da preko te organizacije Katoliška Cerkev v Sloveniji opravlja svoje karitativno poslanstvo.
Slovenska karitas je v minulem letu v svoje programe vključila več kot 158.000 oseb, od tega 28.000 otrok in 46.000 starejših. V lanskem letu je v celotni mreži Karitas pomoč prejelo 95.976 oseb po vseh slovenskih krajih in sicer v skupni vrednosti 6,4 mio EUR. Med prejemniki materialne pomoči je bilo 80.643 staršev z otroki in posameznikov, 14.093 starejših in 1.240 brezdomcev.
11.212 prostovoljcev, ki delujejo v 464 župnijskih karitas je ljudem v stiski razdelilo 3.335 ton hrane in skupaj podarilo več kot 576.000 prostovoljnih ur. Samo v lanskem letu je bilo pomoči v obliki plačila najnujnejših položnic deležnih 13.653 oseb. Ob večjih stiskah, naravnih in drugih nesrečah je pomoč prejelo 2.733 oseb. 11.123 otrok je prejelo pomoč s šolskimi potrebščinami. V socialno varstvene programe za pomoč zasvojenim, ženskam v stiski in žrtvam trgovine z ljudmi pa je bilo v celodnevno oskrbo z namestitvijo vključenih 389 oseb.
Skupna vrednost splošno-dobrodelnih in socialno varstvenih programov pomoči Karitas v Sloveniji je v letu 2018 znašala 8.635.713 EUR, kar predstavlja 94% vrednosti vseh programov pomoči.
Več o pomoči Slovenske karitas
(Vir: https://katoliska-cerkev.si/)
