Piše: J. B.
Pred nekaj tedni je bila imigracijska služba na amsterdamskem letališču Schiphol nekoliko presenečena, ko je videla Američana, oblečenega v žensko, ki je zaprosil za politični azil.
Velik, okoren moški v ženski obleki, visokih petah, z ličili in globokim glasom je zahteval politični azil, ker so ga preganjali zaradi transseksualnosti. Uradniki niso bili šokirani zaradi videza moškega, saj je nenazadnje Nizozemska vzor strpnosti do nebinarno spolno usmerjenih, ampak zaradi odgovora na vprašanje, kje natančno v ZDA je preganjan. »V San Franciscu,« je resno izstrelil. Ni šala.
Uradniki na meji, si niso mogli kaj, da se ne bi glasno zarežali. Transseksualec je preganjan v mestu, kjer vsi, prosto po Scottu McKenzieju, nosijo rože v laseh, so vsi nežni in zaljubljeni, predvsem pa strpni do drugačnih. »V redu. Vesel sem, da vam bom pomagal,« mu je odgovoril dežurni, ki je še vedno težko zadrževal smeh. Vedel je, kaj sledi.
Američana so odpeljali v Ter Apel. To je majhna vas v Groningenu na severu države, ki mu pravijo tudi nizozemska Sibirija. Tam je bil zgrajen prvi nizozemski azilni center, ki je zdaj uradni registracijski center. Vsi prosilci za azil morajo registrirati v Ter Apelu, kar je transseksualnega prosilca za azil zelo presenetilo. Američani, še posebej levičarji, imajo zelo čudno predstavo o evropskem socializmu. Skandinavske države (z nižjim dohodninskim davkom in več kapitalizma kot danes v ZDA) so idealizirane, Nizozemska pa jim tesno sledi kot komunistični raj. Še posebej zaradi brezplačne marihuane, brezplačnega seksa, istospolnih porok in več socialističnih ugodnosti. Žal je tako kot v vseh socialističnih rajih: vse to je samo za socialistični zgornji sloj.
Torej je moški, ki si domišlja, da je ženska, je zapustil »zatiralski« San Francisco, da bi poiskal azil na Nizozemskem. Predstavljal si je, da ga bodo slavili kot junaka, najbrž kot upornika proti Trumpu in desničarjem, ki danes v ZDA preganjajo uboge ameriške transseksualke, transsseksualce ali nekaj podobnega. Človek je pričakoval slavo in bogastvo. No, nič takega se ni zgodilo. Ravno nasprotno.
V Ter Apel so ga prepeljali v zaporniškem kombiju. Pravzaprav ni bil ravno zaporniški kombi, ampak kombi, ki ga ni mogoče odpreti od znotraj, saj ima okna samo na vratih. Z njim je bila najnovejšo skupina temnih inženirjev in doktorjev, se pravi »pravih« prosilcev za azil iz Maroka, Alžirije, Somalije in drugih islamskih peklenskih lukenj. V prostoru, kjer se je z njimi stiskal, kakopak ni bilo stražarjev. In to ni bilo dobro.
Več si lahko preberete TUKAJ.
