Piše: G. B.
Izšla je nova številka revije Demokracija! V njej objavljamo, kako smo Slovenci glasovali na referendumu in kakšne manipulacije so si privoščili tisti, ki služijo globoki državi. Razkrivamo največje prevare. Način komunikacije tranzicijske levice v predreferendumski kampanji je še najbolj spominjal na propagando, ki je sprožila balvan revolucijo v Kninu leta 1990. Proračun za naslednji dve leti bo zmanjšal primanjkljaj pod tremi odstotki, novih davkov pa vlada ne namerava uvesti. Razkrivamo, koliko denarja je Gen-I v času vladanja Roberta Goloba namenil medijem, seveda tistim, ki so tudi sicer na plačilni listi Svobode. Novi generalni direktor Gen-I Energija Andrej Vizjak je med drugim spregovoril o revizijah, ki razkrivajo Golobove koruptivne posle. Z Demokracijo boste vedeli več!
Na posebnem volišču Omnia v Ljubljani, ki je tokrat delovalo v prostorih Športnega društva Moste, se je čez dan ustvarilo izjemno ozko grlo. Volivci so na oddajo glasu čakali uro in pol ali več, dolge vrste pa so se vile daleč izven samega objekta. Ljudje so tako glasovali še globoko po 19. uri, ko so se preostala volišča po Sloveniji – z izjemo enega v Domžalah, kjer je prišlo do podaljšanja zaradi smrti volivca – že zaprla. Direktor službe DVK Igor Zorčič je pojasnil, da je na tem volišču glasovalo 2907 volivcev, kar je skupno pomenilo skoraj 12.000 referendumskih glasovnic, zadnji volivec pa je svoj glas oddal šele okoli 20.30. Zaradi tega so podatke z največjih volišč v sistem vnesli precej pozneje. DVK je sicer zagotavljala, da so lahko glas oddali le tisti, ki so na območje prispeli pred 19. uro, vendar so se kljub temu vrstili incidenti; v enem primeru je morala posredovati celo policija, ki je z volišča odstranila dva posameznika. Posnetki na družbenih omrežjih so jasno kazali na pomanjkanje nadzora. Čeprav je snemanje znotraj varovanega 50-metrskega območja prepovedano, je dogajanje nemoteno snemal tudi levičarski aktivist Jaša Jenull. Nastali kaos je tako znova odprl resna vprašanja o morebitnih neopaženih nepravilnostih in o tem, da so to organizirano mobilizacijo na terenu za lastne interese izkoristili levičarji.
Celoten članek si lahko preberete v tiskani izdaji Demokracije!
V novi Demokraciji še preberite:
Referendumska agitacija in sejanje strahu po receptu kninske vstaje
Je pa povsem jasno, da je bila kampanja, ki so jo izvajali nasprotniki, utemeljena na zastraševanju in nagovarjanju zlasti starejše populacije, ki ne spremlja toliko alternativnih medijev in je skoraj povsem odvisna od časopisov ter programov RTVS in POP TV. Ponavljanje sintagme »politična policija« je v marsičem spominjalo na podobne psihosocialne konstrukte, s katerimi je že spomladi 1990 KOS JLA zalagal Srbe na Hrvaškem in jim zlovešče napovedoval, da so na oblast prišli ustaši in se lahko ponovi Jasenovac, če se ne bodo uprli. Ob tem velja spomniti na enega najbolj razvpitih referendumov, ki se je avgusta 1990 zgodil v Kninu v zelo podobnem vzdušju strahu. Šlo je za referendum o vzpostavitvi srbske avtonomije, ki ga je sicer vlada v Zagrebu razglasila za neustavnega, vendar je dejansko pomenil začetek t. i. balvanske revolucije in nastajanja nove srbske države, ki naj bi od Hrvaške amputirala mešana ozemlja ter jih združila pod nazivom Republika Srbska krajina.
GEN-I v času Goloba namenil milijone za medije
GEN-I je v času Golobove vlade (od sredine leta 2022) zlasti prek oglaševalskih pogodb usmerjal večje zneske predvsem v medijsko mrežo tajkuna Martina Odlazka (MEDIA24 in povezana podjetja), medtem ko so nekateri drugi mediji (vključno z bolj desno usmerjenimi) prejeli bistveno manj ali nič. V letih, pomembnih za politično preživetje Roberta Goloba, so za oglaševanje zapravili 3,05 milijona evrov. Podatke o oglaševanju so na podlagi zakona o dostopu do informacij javnega značaja in po odločbi informacijskega pooblaščenca pridobili s portala Preiskovalno.si. Družba GEN-I podatkov prej ni želela razkriti z izgovorom, da gre za »tržno občutljive« informacije. Tudi po tem, ko so bili podatki že javno razkriti oziroma objavljeni, jih njena služba za odnose z javnostmi uredništvu Demokracije do oddaje tega prispevka ni posredovala. Poslali so nam zgolj seznam prejemnikov po letih, brez zneskov. Zato se v nadaljevanju v prispevku opiramo na objavljene podatke na že omenjenem portalu; povzeli so jih tudi nekateri drugi spletni portali. Iz objavljenih podatkov je razvidno, da so zneski družbe GEN-I za oglaševanje močno porasli v letih 2023, 2024 in 2025. To so leta, ko je vlado vodil Robert Golob, tesno povezan z družbo GEN-I, za katerega so sodelavci in prijatelji na posnetkih povedali, da se v skupini in družbi nič ne zgodi brez njegove vednosti. Skupni znesek za oglaševanje v navedenih letih je znašal 2,27 milijona evrov, v petih letih pa okoli tri milijone evrov. Po ocenah je mreža, povezana s smetarsko-medijskim tajkunom Martinom Odlazkom (MEDIA24, Salomon, Infonet, Mediapartner, AD+Value, Primorske novice, Večer, Reporter, Necenzurirano in radijske postaje), v tem obdobju prejela okoli 542 tisoč evrov. V času Golobove vlade pa se samo za podjetje Mediapartner omenja znesek, višji od 287 tisoč evrov.
Intervjuja: mag. Andrej Vizjak in Marjeta Žebovec
»Imamo razvito notranjo revizijo in opravljenih je bilo že precej pregledov; nazadnje sem se seznanil s poročilom z enega od področij. Predpisane revizije tečejo, sprožili pa bomo še dodatne pri projektih, ki so po moji oceni na kritični poti. Revizije niso namenjene temu, da koga pribijamo na križ, temveč stalnim izboljšavam – pokažejo namreč vrzeli, iz katerih se učimo,« je v intervjuju za Demokracijo pojasnil novi generalni direktor Gen Energije mag. Andrej Vizjak, sicer nekdanji minister.
Marjeta Žebovec pa je predstavila duhovnika in pisatelja Janeza Jalna ter izpostavila dejstvo, da po njegovi knjigi »Bobri« filma še vedno niso posneli. »Obstajajo načrti, tudi osnutek scenarija je že bil narejen, vendar se je zapletlo – pa se pravzaprav ne ve, zakaj. Vsekakor je realno pričakovati, da bodo Bobri nekoč posneti, saj je to še vedno najbolj brana slovenska knjiga v Sloveniji. Ovir za to je verjetno precej, predvsem mnenjskih. Če pa bo do ekranizacije res prišlo in bodo hoteli ustvariti verodostojen film ali nadaljevanko, se bodo morali ustvarjalci prilagoditi Jalnu, ne pa Jalna prilagajati svojim pogledom na življenje.«
Proračuna za leti 2027 in 2028: več naložb, primanjkljaj pod tremi odstotki, novih davkov ne bo
Vlada je 4. oktobra 2026 potrdila predloga proračunov za leti 2027 in 2028, finančni minister mag. Andrej Šircelj pa ju je 6. oktobra predstavil v državnem zboru. Gre za predlog sprememb (popravek) že sprejetega proračuna za leto 2027 in nov predlog za leto 2028. Načrtovani prihodki za leto 2027 so 17 milijard evrov in za 6,7 odstotka višji od lani sprejetega proračuna za to leto. Načrtovani odhodki so 19,4 milijarde evrov in za 6,9 odstotka višji od predtem načrtovanega zneska. Načrtovani primanjkljaj državnega proračuna je 2,3 milijarde evrov oziroma 2,9 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Glede na načrte se bo primanjkljaj znižal za približno 600 milijon evrov ter bo znašal 1,7 milijarde evrov oziroma 2 odstotka BDP. V letu 2028 naj bi se po besedah finančnega ministra mag. Andreja Širclja škarje med prihodki in odhodki začele zapirati. V nadaljevanju objavljamo, kaj vlada Janeza Janše izpostavlja kot novost.
Dr. Damjan Žugelj proti portalu Necenzurirano in njegovim aktivističnim avtorjem
Portal Necenzurirano.si in njegovi novinarji, ki so po javno znanih podatkih povezani s tajkunsko medijsko hobotnico Martina Odlazka – ta pa je po zadnjih razkritjih povezana tudi s financiranjem iz podjetja Gen-I v času Golobove vlade –, imajo dr. Damjana Žuglja v zobeh že leta. Nekdanji direktor Urada za preprečevanje pranja denarja se v objavah tega medija ne pojavlja kot oseba, proti kateri tečejo postopki, temveč kot že vnaprej obsojen krivec. Med očitkom, sumom in pravnomočno sodbo portal praviloma ne dela razlike, ki jo Ustava RS zahteva od sodišča in bi jo moral spoštovati tudi novinar. Članek s 6. oktobra 2026 z naslovom »Prva zmaga Žugljevih tarč: Izvedo lahko, kdo je vohljal za bančnimi računi« je le zadnji primer takšnega poročanja. Žugelj je zaradi njega in celotnega vzorca poročanja vložil pritožbo proti portalu in njegovim avtorjem, naslovljeno na Novinarsko častno razsodišče, Društvo novinarjev Slovenije in Sindikat novinarjev Slovenije.
Pohod za življenje 2026: Srce bije že 22. dan po spočetju!
»Če si želimo sprememb v slovenskem prostoru, moramo imeti kritično maso ljudi, ki bodo imeli določena spoznanja in znanje ter pogum za debato, saj bomo brez njih težko kar koli spremenili. S Pohodom za življenje ter podobnimi akcijami in dogodki lahko dosežemo srca ljudi, zato lahko ta pohod bistveno prispeva k spremembam v slovenski družbi,« je že pred dogodkom v intervjuju za naš medij povedala voditeljica pohoda Urša Cankar Soares. Tako so pohodniki za življenje tudi letos prišli v Ljubljano iz vse Slovenije in napolnili mestne ulice z veseljem do življenja. Opremljeni s pisanimi baloni in transparenti z napisi, kot so »Splav ni zdravstvena storitev«, »Izberi življenje« in »Vsak je vreden življenja«, ki podpirajo življenje od spočetja do naravne smrti, so udeleženci prisluhnili pričevanjem o vrednosti prav vsakega posameznega življenja, nato pa se sprehodili po ljubljanskih ulicah. S pohodom so predstavili in podprli resnico o začetku človekovega življenja, ki jo potrjuje vsa znanost. V medicini in biologiji namreč ni nobenega dvoma o tem, da se človeško življenje začne ob spočetju – natanko od takrat naprej smo ljudje, vsak s svojo unikatno ter neponovljivo dušo, osebnostjo in videzom.
V novi Demokraciji lahko preberete številne kolumne naših urednikov, novinarjev ter zunanjih sodelavcev. Tokrat so jih pripravili: Metod Berlec, Jože Biščak, Miran Černec, Dominik Štrakl, Gašper Blažič, Andreja Valič Zver, Keith Miles in Matevž Tomšič.
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
