Piše: Vida Kocjan
Bliža se superreferendumska nedelja. Enajstega oktobra bomo volivci in volivke glasovali o štirih vprašanjih: o zavezujočem referendumu glede parlamentarne preiskave ter o posvetovalnih referendumih glede socialne pomoči, RTV-prispevka in lokalne volilne pravice tujcev. Zloraba termina »politična policija«. Golobu gre pošteno za nohte.
Pobudo za referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi, ki jo je državni zbor sprejel 26. maja 2026, so sprožili nasprotniki teh sprememb, tri posvetovalna vprašanja pa je predlagala sedanja koalicija (SDS, NSi, SLS, Fokus in Demokrati) s podporo stranke Resni.ca.
Pobudniki (levičarske nevladne organizacije ob podpori opozicijskih strank Svoboda, SD in Levica, med prvopodpisanimi pa so Franco Juri, Pavel Gantar, Spomenka Hribar in drugi), ki nasprotujejo spremembam zakona o parlamentarni preiskavi, trdijo, da novela slabi varovalke pred politično motiviranimi preiskavami. Koalicija (SDS in partnerji) pa jo vidi kot način za omogočanje učinkovitejših preiskav korupcije.
Naslednji so posvetovalni referendumi o socialni pomoči, obveznem plačevanju RTV-prispevka in volilni pravici tujcev (državljanov tretjih držav) na lokalnih volitvah.
Posvetovalni referendumi niso pravno zavezujoči, koalicija pa je sporočila, da jih bo upoštevala pri pripravi nadaljnje zakonodaje. Volivec lahko glasuje na vseh štirih ali le na izbranih referendumih, kampanja pa že poteka. Predčasno glasovanje bo potekalo od 6. do 8. oktobra. Rezultati bodo tudi politični signal pred lokalnimi volitvami, medtem ko ima zakonodajni referendum (o parlamentarni preiskavi) tudi neposredne pravne posledice. Vzrok za »super dan« sta racionalizacija stroškov (en referendum stane okoli 6 do 7 milijonov evrov) in pričakovana višja udeležba.
Referendum o socialni pomoči
Volivci bomo odgovarjali na vprašanje, ali naj se denarna socialna pomoč za delovno sposobne osebe brez objektivnih ovir za delo pogojuje z aktivnim opravljanjem družbeno koristnega dela. Predlagatelji (koalicija in stranka Resni.ca) pravijo, da solidarnost ni enosmerna: pomoč naj ostane varnostna mreža za tiste, ki res ne morejo delati, od tistih, ki zmorejo, pa je razumno pričakovati lasten prispevek v korist skupnosti. Nasprotniki pa trdijo, da gre za stigmatizacijo revnih in da bi ta pogoj lahko prizadel ranljive skupine. Referendum je posvetovalni, zato državnega zbora pravno ne zavezuje, koalicija pa ga želi uporabiti kot podlago za spremembo zakonodaje. Nasprotniki so opozicijske stranke Svoboda, SD in Levica, ki so v državnem zboru celo glasovale proti razpisu tega referenduma.
Referendum o RTV-prispevku
Odločali bomo o vprašanju, ali naj se ukine obvezno plačevanje prispevka za programe RTV Slovenija. Referendum o ukinitvi obveznega RTV-prispevka so predlagali poslanci sedanje koalicije (SDS, NSi, SLS, Fokus in Demokrati) skupaj s poslanci stranke Resni.ca. Predlagatelji navajajo, da so se medijske navade spremenile: ljudje vsebine spremljajo na številnih platformah, zato obvezni prispevek vidijo kot zastarel davek. Poudarjajo, da referendum ne pomeni ukinitve javnega zavoda, temveč iskanje drugega načina financiranja.
Nasprotniki pa opozarjajo, da bi prehod na proračunsko financiranje RTVS bolj izpostavil političnim pritiskom in ogrozil programe za manjšine, otroke, šport in kulturo. Nasprotniki so predvsem opozicijske stranke Svoboda, SD in Levica ter del zaposlenih in zagovornikov nacionalne RTVS (več kot 2000 zaposlenih). Prispevek trenutno znaša okoli 14 evrov na mesec (približno 168 evrov na leto na gospodinjstvo). Nasprotnike referenduma sicer skrbi predvsem model financiranja, ne pa nujno tudi verodostojnost poročanja, torej politična uravnoteženost. Referendum je posvetovalni; če bo večina za ukinitev prispevka, koalicija napoveduje, da bo državni zbor sprejel nov zakon o financiranju.
Referendum o volilni pravici na lokalnih volitvah
Volivci bomo odločali, ali naj imajo na lokalnih volitvah volilno pravico le državljani Slovenije in drugih držav EU, ne pa tudi državljani tretjih držav. Predlagatelji referenduma so koalicija (SDS, NSi, SLS, Fokus in Demokrati) in stranka Resni.ca. Koalicija meni, da o lokalnih zadevah v slovenskih občinah smejo odločati le državljani Slovenije in EU. Opozicija in del levičarske civilne družbe pa to označujeta kot zoženje pravic tujcev z legalnim prebivališčem. Poudarjajo, da naj bi šlo za ljudi s stalnim prebivališčem, ki tu delajo, plačujejo davke in uporabljajo občinske storitve. Med pobudniki nasprotovanja so Kulturno društvo Gmajna, Kulturni center Danilo Kiš in Albansko kulturno društvo Liria; prvopodpisana je aktivistka Svetlana Slapšak.
Državni zbor je ureditev sprejel že junija 2026. Nevladniki so začeli zbirati podpise, ko pa bi morali zbrati 40.000 overjenih podpisov, so od namere odstopili. Ocenili so, da so slovenski državljani tej odločitvi naklonjeni in da jim podpisov ne bo uspelo zbrati.
Po podatkih ministrstva za notranje zadeve in javno upravo (iz junija) bi imelo volilno pravico 103.874 polnoletnih državljanov tretjih držav s stalnim prebivališčem. To je približno 6 odstotkov lokalnega volilnega telesa. Številka se sicer dnevno spreminja. Največ tujcev z volilno pravico iz tretjih držav je v Ljubljani, Mariboru, Celju, Kopru, Kranju, Velenju, Novem mestu, na Jesenicah, v Domžalah in Novi Gorici. V Ljubljani je več kot petina vseh. Po deležu volilnega telesa izstopajo Jesenice (okoli osmina), Izola, Maribor in Celje; v Ljubljani je številka največja, delež pa je pod 10 odstotki. Po državljanstvu jih je največ iz Bosne in Hercegovine (okoli 58.000), sledita pa Kosovo in Srbija. Državljani EU (npr. Hrvati) volilno pravico obdržijo. Zakon je začel veljati 2. septembra 2026, zato te osebe v volilne imenike za 15. november niso vpisane.
Referendum o parlamentarni preiskavi
To je edini zavezujoči referendum 11. oktobra. Vprašanje se glasi: »Ali naj se uveljavi novela zakona o parlamentarni preiskavi (ZPPre-B), ki jo je državni zbor sprejel 26. maja 2026?«
Pobudo za referendum so sprožili nasprotniki novele. Podprle so jih opozicijske stranke Svoboda, SD in Levica ter del civilne družbe ob pomoči nekaterih nevladnih organizacij. Zbrali so več kot 44.000 podpisov. Trdijo, da novela slabi varovalke, saj naj bi bilo posameznikom težje predhodno izpodbijati odreditev preiskave pred ustavnim sodiščem. Kampanjo pa vodijo pod geslom proti »politični policiji«.
V koaliciji (SDS, NSi, SLS, Fokus in Demokrati) in stranki Resni.ca ob tem navajajo, da je sprememba pogoj za učinkovite parlamentarne preiskave korupcije. Dodajajo, da je dosedanja ureditev omogočala, da se preiskava zavlačuje s proceduralnimi zapleti pred ustavnim sodiščem. Glas »za« pomeni uveljavitev novele.
Zloraba termina »politična policija«
»Politična policija« je geslo pobudnikov referenduma o parlamentarni preiskavi. Trdijo (in zavajajo), da novela komisijam omogoča preiskavo skoraj kogar koli in da se pred začetkom preiskave ni več mogoče pravočasno obrniti na ustavno sodišče.
Pravnik Rajko Pirnat pa je slogan »politična policija« označil za politično parolo brez pravnega pomena. Dejal je, da parlamentarna preiskava nima policijskih pooblastil in da preiskuje funkcionarje, ne navadnih državljanov. Običajen državljan se pred komisijo znajde kot priča, ne kot preiskovanec. Trditev, da se bo preiskovalo slehernika, je označil za »popolnoma neverjetno konstrukcijo«. Geslo »politična policija« zato zavrača.
Preprečujejo preiskavo Goloba in družbe Gen-I
Gre predvsem za to, da zdajšnji pobudniki referenduma in nasprotniki sprememb zakona o parlamentarni preiskavi – pri tem sta zelo glasna Robert Golob in Gibanje Svoboda – ščitijo predvsem Roberta Goloba ter onemogočajo preiskavo poslovanja družbe Gen-I in z njo povezanih gospodarskih družb. Akt o preiskavi iz maja 2024 je z iztekom prejšnjega sklica državnega zbora prenehal veljati, v tem mandatu pa bi jo bilo treba znova odrediti.
Opozicija tako zdaj zgolj nadaljuje tam, kjer je končala v prejšnjem sklicu državnega zbora, ko je na vse načine preprečevala delovanje podobne preiskovalne komisije. Urška Klakočar Zupančič (Svoboda) je leta 2024 celo spisala novelo takrat obstoječega zakona. Državni zbor jo je sprejel leta 2024, veljati pa je začela 4. januarja 2025. To je novela, ki je uvedla širok 1. a člen (ustavna presoja akta o odreditvi preiskave; do odločitve komisije ni mogoče imenovati). Podprla jo je tedanja koalicija (Svoboda, SD in Levica), nasprotovali pa so ji predvsem stranki SDS in NSi ter Državni svet RS. Klakočar Zupančičeva, ki je pozivala, naj v njeno pravno znanje ne dvomijo, je spremembo utemeljevala z uskladitvijo z odločbami ustavnega sodišča. Septembra 2026 pa je ustavno sodišče soglasno razveljavilo četrti odstavek 1. a člena zakona iz leta 2024. Ta odstavek je določal: dokler ustavno sodišče ne odloči o zahtevi za presojo akta o odreditvi preiskave, državni zbor ne sme imenovati komisije. Sodniki so odločili, da tak samodejni odlog ni vedno nujen in da to zavlačevanje posega v ustavno pristojnost državnega zbora, da opravi preiskavo. Ustavno sodišče je zdaj torej razveljavilo pomemben del ureditve – tisti del novele Klakočar Zupančičeve, ki je imenovanje komisije samodejno zadržal do konca presoje. Možnost izpodbijanja akta pred ustavnim sodiščem pa je ostala.
Koga bo preiskovala komisija?
Po ustavi parlamentarna preiskava obravnava zadeve javnega pomena in politično odgovornost nosilcev javnih funkcij. To je preiskava funkcionarjev in odgovornih oseb v teh zadevah, ne »slehernika«, kot vpijejo nasprotniki. Navaden državljan je praviloma priča, ne preiskovanec. Prisilni ukrepi (pridobivanje podatkov, vpogled v komunikacije) pa se odredijo prek sodišča, ne kar po sklepu poslancev. Komisija ugotavlja politično odgovornost in predlaga morebitne zakonske spremembe, kazenski pregon pa ostane v pristojnosti tožilstva in policije.
Parlamentarna preiskava je politično zelo pomembna: ne obsoja, ampak išče politično odgovornost nosilcev javnih funkcij in predlaga zakonodajne spremembe. V tem trenutku nujnost preiskave potrjujejo tudi novice iz skupine Gen-I. Družba Gen-I je največji slovenski trgovec z elektriko, povezan z državno družbo GEN energijo prek krožnega lastništva družb Gen-I in Gen-El iz leta 2016, ko je podjetje vodil Robert Golob. V njej so zadržani dobički v višini okoli 210 milijonov evrov. Nova vlada je konec avgusta zamenjala vodstvo: Andrej Vizjak (SDS) vodi GEN energijo, Jure Soklič pa Gen-I.
Gen-I Sonce, korupcija, revizije
Hčerinska družba Gen-I Sonce gradi velike sončne elektrarne in baterijske hranilnike. V Romuniji je prevzela projekt hranilnika (okoli 49 MW in 196 MWh), kar je ena največjih naložb skupine. V petek so romunski protikorupcijski organi pridržali direktorja Gregorja Hudohmeta (in še enega romunskega državljana) zaradi suma, da je pri poslu s hranilnikom zahteval 450.000 evrov podkupnine (kar predstavlja dva odstotka vrednosti naložbe) plus DDV. Golob je potrdil, da sta prijatelja in da je bil Hudohmet gost na njegovi poroki.
Resorni minister za energetiko Jernej Vrtovec pa je po priporu direktorja podjetja Gen-I Sonce Gregorja Hudohmeta v Romuniji zahteval neodvisno revizijo poslovanja skupine Gen-I in njenih hčerinskih družb v Sloveniji in tujini. Dejal je, da je pridržanje »vrh ledene gore« in da so na nepravilnosti v družbah Gen-I in Gen-I Sonce opozarjali več let. Pričakuje hitro preiskavo sumov korupcije. Dodal je, da je bil Gen-I »več kot desetletje ugrabljen s strani Roberta Goloba« in da naj bi služil tudi vzporednemu financiranju nekaterih medijev.
Dr. Damjan Žugelj, nekdanji direktor Urada za preprečevanje pranja denarja (UPPD), pa je na omrežju X zapisal: »Pravi odgovor na preiskave v Sloveniji so nove kazenske ovadbe v pripravi, pa še kakšen star, zavržen primer bo kmalu ponovno odprt. Pa se je zopet pokazalo, da je UPPD delal dobro in po zakonu. Specializirano državno tožilstvo je treba ugasniti, pa se bo vse dalo!«
Udeležba na referendumu, kvorum
Pri treh posvetovalnih referendumih (socialna pomoč, RTV-prispevek, lokalne volitve) ni kvoruma, saj velja večina veljavnih glasov med tistimi, ki so o posameznem vprašanju glasovali. Izid referenduma ni pravno zavezujoč.
Pri zakonodajnem referendumu (o noveli zakona o parlamentarni preiskavi) pa ni praga udeležbe v smislu, da mora na volišče priti določeno število volivcev. Je pa določen zavrnitveni kvorum. Da novela pade, morata biti izpolnjena oba pogoja: 1) več veljavnih glasov proti kot za in 2) glasov proti mora biti vsaj 20 odstotkov vseh volilnih upravičencev (petina vseh, ki so vpisanih v volilni imenik), ne petina udeleženih. To je približno 340.000 glasov proti. Če se referenduma udeleži 20 odstotkov ljudi, a del njih glasuje za, kvorum za padec zakona ni dosežen. Če večina udeleženih glasuje proti, a jih je manj kot petina vseh volivcev, zakon ostane. Če kvorum ni dosežen ali če zmaga možnost »za«, se novela uveljavi.
