Piše: STA, G. B.
Koalicijske poslanske skupine predlagajo nove tri posvetovalne referendume: o nižjem DDV za osnovna živila in energente, racionalizaciji javne uprave in prepovedi zakrivanja obraza na javnih krajih. Referendumi bi potekali skupaj z zakonodajnim referendumom o interventnem zakonu za razvoj Slovenije, so povedali predstavniki SDS, NSi in Demokratov.
Skupina poslank in poslancev s prvopodpisano vodjo Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke Jelko Godec je danes v parlamentarni postopek vložila tri predloge za razpis posvetovalnih referendumov o vprašanjih, ki pomembno vplivajo na življenjske stroške državljanov, javni red in varnost ter učinkovito delovanje države in odgovorno porabo javnih sredstev.
Prvi predlog se nanaša na znižanje stopnje DDV za osnovna živila in energente, s čimer želimo zmanjšati davčno obremenitev osnovne potrošnje, prispevati k blažitvi življenjskih stroškov ter izboljšati kupno moč prebivalstva. Referendumsko vprašanje se glasi: »Ali ste za to, da se zniža stopnja davka na dodano vrednost za osnovna živila in energente?«
Drugi predlog se nanaša na prepoved zakrivanja obraza na javnih krajih. Predlagana zakonska ureditev bi veljala enako za vse, njen namen pa je zagotoviti možnost prepoznave posameznika ter prispevati k javnemu redu in varnosti. Zakon bi določil tudi ustrezne izjeme za primere, ko je zakrivanje obraza upravičeno, zlasti iz zdravstvenih, poklicnih ali drugih utemeljenih razlogov. Referendumsko vprašanje se glasi: »Ali ste za to, da se z zakonom prepove zakrivanje obraza na javnih krajih?«
Tretji predlog se nanaša na debirokratizacijo in racionalizacijo javnega sektorja ter ustavno omejitev deleža javne porabe glede na bruto domači proizvod (BDP). Cilj predloga je odpraviti nepotrebne birokratske postopke in administrativne ovire za državljane in gospodarstvo, preprečiti podvajanje nalog, izboljšati organizacijo dela ter zagotoviti učinkovitejšo uporabo kadrovskih in finančnih virov. Pri tem je poudarek na boljši organizaciji javnega sektorja, smotrnejšem razporejanju zaposlenih in sredstev ter ohranjanju kakovostnih in dostopnih javnih storitev. Obenem želimo vzpostaviti dolgoročen okvir odgovorne in vzdržne javne porabe, ki bo upošteval gospodarsko moč države. Referendumsko vprašanje se glasi: »Ali se strinjate s tem, da se odpravijo nepotrebni birokratski postopki, posledično racionalizira javni sektor in da se v Ustavi RS določi dovoljeni delež javne porabe glede na letno ustvarjeni bruto domači proizvod?«
“Predlagatelji menimo, da gre za vprašanja širšega družbenega pomena, ki neposredno zadevajo vsakdanje življenje državljank in državljanov ter prihodnji razvoj države. Zato želimo volivkam in volivcem omogočiti, da se o predlaganih usmeritvah neposredno izrečejo,” je sporočila SDS.
Kot je na današnji novinarski konferenci koalicije povedal poslanec NSi Janez Žakelj, si brez energentov in hrane ne moremo predstavljati življenja, napovedujejo pa se podražitve. Z nižjim DDV za hrano pričakuje pocenitev v višini štirih odstotkov, kar bi družinam prineslo okoli 100 evrov prihranka na leto, je ocenil Žakelj.
Nižji DDV na hrano sicer vsebuje interventni zakon za razvoj Slovenije, ki bo predmet zakonodajnega referenduma. Pobudniki iz vrst sindikatov in civilne družbe so namreč zbrali več kot potrebnih 40.000 podpisov pod zahtevo za njegov razpis.
Referendum o racionalizaciji javnega sektorja je prvi napovedal prvak SDS Janez Janša, poslanec SDS Zvonko Černač pa je danes ocenil, da bi moralo biti soglasje o tem, da gremo v postopno krčenje birokratskih postopkov in posledično tudi birokratskega aparata, široko. Kot je dejal, je to tudi najpomembnejši izmed predlaganih referendumov, saj govori o “postopnem zmanjševanju nepotrebnih birokratskih postopkov, posledično racionalizaciji javnega sektorja in zapisu določbe v ustavi, ki omejuje javno porabo glede na ustvarjen bruto domači proizvod”. Za slednje bodo sicer potrebovali dvotretjinsko večino, je spomnil.
Državljane je pozval, naj se vprašajo, ali so javne storitve danes boljše, kot so bile pred 35 leti, ko je bilo zaposlenih v javni upravi bistveno manj ljudi. Ob tem je dejal, da je referendum, četudi je posvetovalni, pomemben, ker bo dal jasno usmeritev vladi, da s tem postopkom začne. Končati ga namreč ne bodo mogli čez noč, bržkone tudi ne v enem mandatu.
Tretji referendum pa bo pred volivce postavil vprašanje, ali so za to, da se prepove zakrivanje obraza na javnih krajih. Vodja poslancev Demokratov Elena Zavadlav Ušaj je sprva sicer danes dejala, da predlagajo “splošno in nevtralno ureditev, ki ne bi bila usmerjena proti posamezni veri, oblačenju ali skupini, ampak izključno preprečevanju zakrivanja obraza, kadar je zaradi tega identifikacija onemogočena ali bistveno otežena”. Hkrati mora zakon določiti razumne in sorazmerne izjeme zaradi zdravja, dela, varnosti, vremena, športa, kulture, tradicije in drugih stvarno utemeljenih razlogov.
Nasprotno je Žakelj dejal, da gre za vprašanje burk. “Zaradi okrepljenega priseljevanja je ključno, da jasno postavimo meje med tem, kar je sprejemljivo, in med tem, kar ni,” je povedal. Po njegovih besedah se že danes občasno srečujemo z zakrivanjem obraza, zato je prav, da pravila določimo vnaprej. “Če ne bomo aktivno postavili meja, se bomo kot narod zavestno postavili v podrejen položaj v primerjavi s priseljenci,” je ocenil. Ob tem je izrazil pričakovanje, da se priseljenci prilagodijo našim navadam in kulturi. Enako sta v nadaljevanju izjave ponovila tudi Černač in Zavadlav Ušaj.
