Piše: Petra Janša
Poslanec SDS Andrej Kosi v pogovoru pojasnjuje, zakaj paket referendumskih vprašanj po njegovem mnenju ni le politično merjenje moči, temveč ključna odločitev o nadzoru nad prejšnjo oblastjo, porazdelitvi lokalne moči ter o tem, kako naj javni servis in socialna država sploh služita državljanom. V nadaljevanju odgovarja na očitke o vzpostavljanju »politične policije«, se opredeljuje do sindikalnega referenduma o zakonu ZIURS in do zakona SKOK ter opozarja na birokratske ovire, s katerimi se sooča znotraj svojega parlamentarnega odbora.
DEMOKRACIJA: Gospod Kosi, 11. oktobra bomo volivci odločali na štirih referendumih, koalicija pa poziva k oddaji glasu »štirikrat ZA«. Zakaj je ta paket vprašanj po vašem mnenju tako pomemben?
Andrej Kosi: Paket vprašanj je pomemben predvsem zato, ker bomo volivci najprej odločali, ali bomo z uveljavitvijo novele zakona o parlamentarni preiskavi omogočili učinkovitejšo preiskavo korupcije – zlasti tiste, ki se nanaša na nekdanjo vlado pod vodstvom Roberta Goloba.
Pri posvetovalnih vprašanjih pa bomo izrazili stališče, ali smo za to, da se naredi red na področju prejemkov socialne pomoči, tako da bodo delovno zmožni opravljali družbenokoristno delo; da se z ukinitvijo obveznega RTV-prispevka ukine financiranje te televizije, ki je postala politično glasilo leve politične opcije in ne uravnotežen medij, ter da se uveljavi večja moč državljanov in državljank na lokalnih volitvah – da bomo o lokalnem vodstvu odločali Slovenske in Slovenci in ne tujci.
Pobudniki referenduma o noveli zakona o parlamentarni preiskavi (ZPPre-B) kampanjo vodijo pod geslom »proti politični policiji«. Je to resen argument ali gre zgolj za politični slogan proti preiskavam družb Gen-I, Star Solar ipd.?
Slogan oziroma argument ni resničen in je zavajajoč. Z novelo zakona o parlamentarni preiskavi se ne uvaja nikakršna »politična policija«, temveč se odpravljajo določbe, sprejete pod prejšnjo oblastjo, ki omogočajo zavlačevanje parlamentarnih preiskav z zahtevami za ustavno presojo njihove uvedbe. Prejšnja oblast je namreč s temi določbami predvsem ščitila svoje vidne predstavnike – z dr. Robertom Golobom na čelu – pred učinkovitim parlamentarnim nadzorom in možnostjo ugotovitve nepravilnosti, ki se jim očitajo.
Če volivci 11. oktobra podprejo novelo zakona o parlamentarni preiskavi, kaj konkretno se bo spremenilo za preiskovalne komisije in kako odgovarjate na očitek, da se s tem odpravlja pravno varstvo posameznikov?
S podporo temu zakonu se torej odpravlja možnost zavlačevanja parlamentarnih preiskav in zagotavlja večja učinkovitost. Glede pravnega varstva pa nasprotniki zakona zavajajo javnost, ko trdijo, da se bo preiskovalo vsakega posameznika, saj to ne drži. Preiskovalne komisije so ustanovljene zgolj z namenom ugotavljanja politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij. Preiskovanci pa imajo pravno varstvo zagotovljeno z možnostjo vložitve tožbe v upravnem sporu po prejemu končnega poročila.
Največjo podporo v anketah ima predlog, da se denarna socialna pomoč za delovno sposobne pogojuje z družbenokoristnim delom. Kje potegniti mejo med spodbudo k aktivnosti in zaščito tistih, ki res ne morejo delati?
Mejo je treba potegniti pri dejanski zmožnosti vsakega posameznika za delo. Kdor zaradi bolezni, invalidnosti ali drugih objektivnih ovir ne more delati, mora biti zaščiten. Od tistih, ki so sposobni delati in nimajo objektivnih ovir, pa je razumno pričakovati, da po svojih zmožnostih prispevajo skupnosti. Pri tem mora država zagotoviti primerno, varno in dostopno delo ter jasna pravila. Cilj je, da socialna pomoč ostane varnostna mreža za ljudi v stiski, obenem pa mora spodbujati aktivnost ter ljudem pomagati na poti do zaposlitve in samostojnosti.
Tretje vprašanje zadeva volilno pravico državljanov tretjih držav na lokalnih volitvah. Vi prihajate iz obmejnega okolja – kako se razmere na področju migracij odražajo v vašem volilnem okraju in zakaj mora ta pravica po mnenju SDS ostati omejena?
V občini, v kateri živim, se število tujcev na srečo ni drastično povečalo, tako da razmere na področju migracij nimajo velikega vpliva. Se pa te razmere odražajo drugod. V Sloveniji se je delež tujcev iz tretjih držav, ki imajo od leta 2002 volilno pravico na lokalnih volitvah, do danes drastično povečal. V nekaterih občinah tako delež teh tujcev znaša 10 odstotkov in več, kar pomeni, da se je njihov vpliv povečal, vpliv državljanov in državljank pa zmanjšal. V SDS menimo, da moramo zavarovati temeljno ustavno vrednoto, to je izvorno suverenost slovenskega naroda. Zagovarjamo načelo, da oblast pripada ljudstvu in da je uresničevanje politične oblasti povezano z državljanstvom.
Četrto vprašanje je ukinitev obveznega RTV-prispevka. Je to predvsem vprašanje denarja ali vprašanje politične nevtralnosti javnega servisa – in kakšen model financiranja bi po vašem moral slediti, če volivci podprejo ukinitev?
Nacionalna RTV mora biti javni medijski servis vseh državljank in državljanov, ne glede na njihovo politično opredelitev. Informacije morajo biti podane nepristransko, programi pa morajo biti uravnoteženi. Žal pa se dogaja, da so informacije podane v smeri poveličevanja leve politične opcije, kar za javni medij, ki ga obvezno financiramo vsi, ni sprejemljivo.
V SDS menimo, da poslovanje zavoda ni racionalno in da se javna sredstva ne porabljajo ustrezno. Zato je vprašanje ukinitve obveznega RTV-prispevka ključno tudi z vidika odgovornosti do plačnikov. Prihodnji model financiranja RTV Slovenija bo treba urediti z ustrezno zakonsko rešitvijo, ki bo zagotavljala odgovorno porabo sredstev in kakovostno izvajanje javnega medijskega servisa.
Celoten intervju si lahko preberete v tiskani izdaji Demokracije!
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
