Piše: STA, G. B.
Pod okriljem državnega sveta je danes potekal strokovni posvet, na katerem so soočili mnenja o vplivu podnebnih politik na konkurenčnost gospodarstva. Pozvali so k spremembam ukrepov zelenega prehoda in sistema ETS. Določeni sodelujoči so medtem pod vprašaj postavili nekatere večkrat utemeljene znanstvene dokaze o vzrokih za podnebne spremembe.
Po besedah državnega svetnika in izvršnega direktorja Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) za socialni dialog Mitje Gorenščka namen današnjega posveta ni bil zanikati podnebne spremembe, temveč zagotoviti možnost za odprto izmenjavo strokovnih stališč, znanstveno podkrepljenih ocen in praktičnih izkušenj gospodarstva v zvezi s trenutno ureditvijo sistema trgovanja z emisijami na ravni EU (ETS).
“Slednji namreč pomembno vpliva na ceno električne energije, konkurenčnost gospodarstva in možnost ohranitve domače proizvodnje. Zato ne moremo mimo dejstva, da zeleni prehod dejansko tudi nekaj stane. Koliko, najbolj vedo povedati podjetja in drugi deležniki, ki morajo izpolnjevati cilje,” je dejal.
Predsednik državnega sveta Marko Lotrič je ocenil, da je sistem ETS pomemben dejavnik v energetiki, njegove temeljne spremembe pa zahtevajo evropski dogovor. “Slovenija pri tem sodeluje in mora znati jasno predstaviti svoje interese, predlagati izboljšave ter zanje poskrbeti, poiskati podporo tudi drugih držav članic,” je dodal.
Za to, da bomo v državi znali poiskati prave rešitve, ki bodo zmanjšale vpliv in okoljski odtis človeka, obenem pa ohranile konkurenčnost gospodarstva, pa se je zavzel državni sekretar na ministrstvu za lokalno upravo kohezijo in regionalni razvoj Rok Šimenc. Zanikal je tudi očitke, da je aktualna vlada proti zelenemu prehodu oz. ga zavira. “Težave se še kako zavedamo, dejstvo pa je, da želimo razumen zeleni prehod, ki bo šel z roko v roki s konkurenčnostjo gospodarstva,” je dodal.
Da mora imeti znanost pri oblikovanju javnih politik osrednjo vlogo, pa je poudarila vodja sektorja za podnebne politike na ministrstvu za okolje in prostor Mateja Pitako. Glede sistema ETS pa je povedala, da je eden izmed pomembnih instrumentov evropske podnebne politike. “Pomembno je, da ETS ne določa, katero tehnologijo mora uporabiti posamezno podjetje, temveč določa skupni okoljski cilj in omogoča, da trg poišče učinkovite poti do njega. Prav ta kombinacija jasnega cilja in tržnega mehanizma je eden od razlogov, zakaj je ETS pomemben in učinkovit inštrument evropske podnebne politike,” je poudarila.
Do sistema ETS je bil kritičen predsednik GZS Tibor Šimonka. Po njegovih besedah stroški ogljika že danes zmanjšuje mednarodno konkurenčnost energetsko intenzivnih industrij, pritisk pa se bo v prihodnjih letih samo še stopnjeval, med drugim tudi zaradi zmanjšanja brezplačne dodelitve emisijskih kuponov. “Gospodarstvo je pripravljeno sodelovati pri zelenem prehodu, toda ta prehod mora biti izvedljiv, ekonomsko vzdržen in mednarodno konkurenčen,” je bil jasen.
V okviru posveta so nekateri sodelujoči pod vprašaj postavili tudi nekatere do zdaj večkrat utemeljene znanstvene dokaze o vzrokih za nastanek podnebnih sprememb. V luči tega je sicer več nevladnih organizacij že v torek organizatorje posveta pozvalo k odpovedi dogodka in ustavitvi širjenje podnebnih dezinformacij v javnih ustanovah.
Nir J. Shaviv iz Hebrejske univerze v Jeruzalemu je med drugim izrazil dvom o ugotovitvah znanstvenikov v okviru Medvladnega odbora za podnebne spremembe (IPCC), da so glavni krivec za segrevanje planeta predvsem dejavnosti človeka oz. emisije toplogrednih plinov iz kurjenja fosilnih goriv. Po njegovem mnenju je ob tem prezrt učinek Sonca. “V 20. stoletju je Sončeva aktivnost postajala večja, zato je Sonce prispevalo v določeni meri k segrevanju,” je dejal.
O “pristranskosti” poročil IPCC je prek video povezave spregovoril ekonomist iz univerze v Guelphu in član delovne skupine za podnebje na ameriškem ministrstvu za energijo Ross McKitrick. Podnebni modeli, ki jih sam ocenjuje kot pravilne, po njegovih besedah kažejo na zmerno in popolnoma obvladljivo segrevanje ozračja v prihodnje. “Ne napovedujejo podnebne krize, ampak prikazujejo počasno in blago segrevanje,” je dejal. Med razlogi za segrevanja ozračja nad evropsko celino pa je omenil tudi nizko pokritost z oblaki, kar pomeni, da posledično zemeljsko površino doseže več sončne energije.
Da podnebni modeli dokaj dobro simulirajo preteklo podnebje in da kažejo na ključni prispevek toplogrednih plinov k trenutnim podnebnim spremembam, pa je bil na drugi strani jasen klimatolog z Agencije RS za okolje (Arso) Gregor Vertačnik.
Iz projekcij ocen podnebnih sprememb, ki so jo pripravili na Arsu, izhaja, da bomo priča naraščanju temperature vsaj do sredine stoletja, bo pa to naraščanje zelo odvisno od izpustov toplogrednih plinov. “Če bodo ti izpusti zelo močni, bo tega segrevanja precej več, lahko tudi za tri ali štiri stopinje glede na zadnja desetletja,” je sklenil.
Organizatorji posveta so ob koncu dogodka predstavili tudi več vsebinskih zaključkov, med drugim bodo vladi predlagali naročilo neodvisne strokovne presoje sistema ETS in ključnih ukrepov zelenega prehoda. Pozvali pa jo bodo tudi k sprožitvi pobude za ponovno presojo utemeljenosti, učinkovitosti in sorazmernosti ukrepov zelenega prehoda ter sistema ETS na ravni EU.
