V novi Demokraciji preberite: Poziv k glasovanju štirikrat ZA, tudi za obračun z globoko državo; Kako so zaprli pipice levičarski paravojski; Tri milijone za odvetnike Gen-I!; Intervjuja: Andrej Kosi in Janko Boštjančič

Piše: G. B.

Izšla je nova številka revije Demokracija! V njej objavljamo, kako se pred referendumom vrstijo še zadnji pozivi k zdravorazumski odločitvi, torej k udeležbi na referendumu in štirikratnemu glasovanju za spremembe.  Referendumski paket dejansko predstavlja Arhimedovo točko obračuna z globoko državo. Potrjene spremembe bi odprle vrata prenovi Slovenije. Minister za izobraževanje Borut Rončević je odločen: šolska reforma se bo zgodila. Ne glede na vsa nasprotovanja, ki se vrstijo. Okostnjaki iz Golobovih omar še kar padajo: v času njegove vlade je Gen-I dal več kot tri milijone evrov zapravil zgolj za odvetniške storitve. Za naš tednik je spregovoril predstavnik mlade generacije, poslanec Andrej Kosi, naš sogovornik pa je v tej številki tudi direktor vojaškega muzeja v Pivki Janko Boštjančič. Z Demokracijo boste vedeli več!

To nedeljo, 11. oktobra 2026, bo Slovenija odločala o štirih referendumskih vprašanjih hkrati. Eno je zakonodajno in zavezujoče, tri pa so posvetovalna. Vladajoča koalicija SDS, NSi, Demokratov, SLS in Fokusa, ki jo v državnem zboru podpira tudi Resni.ca, volivce jasno poziva: obkrožite štirikrat ZA. Gre za odločitev o tem, ali bomo okrepili nadzor nad oblastjo, ali bomo denarno socialno pomoč delovno sposobnim brez objektivnih ovir vezali na družbenokoristno delo, ali bomo lokalno volilno pravico pogojevali z državljanstvom in ali bomo odpravili obvezno plačevanje RTV-prispevka. Tranzicijska opozicija Svobode, SD in Levice ter njim bližnji aktivisti pa pozivajo k štirikrat PROTI. Razlika ni le tehnična; gre za vprašanje, ali bo Slovenija še naprej odlašala z odgovornostjo ali pa bo končno postala država enakih pravil za vse.

Celoten članek si lahko preberete v tiskani izdaji Demokracije!

V novi Demokraciji še preberite:

Globoka država gre na življenje in smrt ali zakaj moramo biti ZA

Poglejmo najprej referendum glede »politične policije«. Povsem jasno je, da gre za uporabo sintagme, ki dejansko predstavlja sinonim za Udbo oziroma SDV (Služba državne varnosti). Leta 1996 je založba Veda – takratni izdajatelj tednika Demokracija – izdala knjigo »Iz arhivov slovenske politične policije«, kar je bil dejansko prvi javni vpogled v delovanje Udbe. Uvod v knjigo je napisal dr. Jože Pučnik, ki ga je Udba preganjala že v mladosti. Že v naslovu te knjige se pojavi sintagma »politična policija« z jasnim namigom, da gre za razkritje vseh nepočiščenih ostankov komunistične tajne policije, saj so številni udbovski funkcionarji ostali še naprej vplivni kreatorji slovenskega družbenega in političnega življenja. Tudi v gospodarstvu. Miran Frumen, eden glavnih protagonistov operativnega dela udbovske represije v zadevi JBTZ, se je kasneje pojavil kot direktor investicij v Grand hotelu Union, pred JBTZ pa je bil denimo tudi eden glavnih izvrševalcev pri zaplembi Mladine oziroma njenega članka »Noč dolgih nožev«. Zato je tragikomično opazovati skupino ostarelih levih intelektualcev (Pavel Gantar, Dušan Keber, Rastko Močnik …), ki v javnosti še vedno zastopajo nekdanji »Bavčarjev« Odbor za varstvo človekovih pravic in hkrati agitirajo proti zakonu o parlamentarni preiskavi, medtem ko se je Franci Zavrl, s katerim smo pred kratkim objavili intervju, znašel na »drugi strani« in je celo soustanovitelj Zavoda za zaščito žrtev parlamentarne preiskave 2022–2026.

Minister Rončević: Šolska reforma bo!

Odzivi opozicije in snovalcev obstoječe devetletke so kritični. Ministru očitajo pomanjkanje analiz ter delovanje »brez soglasja stroke«. Minister pa je doslej že večkrat povedal, da vodenja reforme niso prepustili tistemu, kar sam imenuje pedagoški establišment. Poudaril je, da gre za izhodišča in ne za varčevanje ali zmanjševanje števila učiteljev, zahteve po novih analizah pa vidi kot zavlačevanje ali interes »pedagoškega establišmenta«. Navedel je, da so Pedagoški inštitut in tri pedagoške fakultete od leta 2015 iz sredstev Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost RS (ARIS) prejeli več kot 26 milijonov evrov, vendar trenda PISA niso obrnili. Dr. Rončević je v delu javnosti deležen tudi večjih in ponekod zelo grobih napadov – tudi s pomočjo medijev, ki so naklonjeni tranzicijski levici. V tem delu je zelo odmevno naslednje ministrovo sporočilo na družbenem omrežju X: »Opravka imate z ministrom, ki se vas ne boji. Ni popuščanja.«

Gen-I dal več kot tri milijone evrov zgolj za odvetnike v obdobju Golobove vlade

V zadnjih dneh je v javnosti završalo, da naj bi Robert Golob z denarjem družbe Gen-I plačeval Izraelce, da so mu organizirali in vodili volilno kampanjo 2026. Hkrati pa Izrael javno ostro napada. Znani raziskovalni novinar Bojan Požar je ob tem zapisal, da se morda obeta še večja politična bomba od tiste, ko so konec septembra letos romunski preiskovalni organi priprli Gregorja Hudohmeta, zdaj že nekdanjega direktorja podjetja Gen-I Sonce, hčerinske družbe Gen-I, in dobrega prijatelja Roberta Goloba. Sledi naj bi vodile do plačevanja znanega izraelskega volilnega stratega Asafa Eisina, ki naj bi do marčevskih parlamentarnih volitev prikrito delal za Roberta Goloba in Gibanje Svoboda, denar za storitve Izraelca pa naj bi šel prek hčerinske družbe Gen-I Beograd ter skozi tamkajšnje omrežje obvodnih podjetij. Govori se o zneskih med 50 in 60 tisoč evri mesečno. Kako je s temi plačili, bodo najverjetneje kmalu pokazale napovedane revizije poslovanja družbe Gen-I in njenih hčerinskih podjetij.

Levičarska paravojska ostaja brez nerazporejene dohodnine

Ključni tekoči vir sklada bo nerazporejeni del enega odstotka dohodnine, to je denar zavezancev, ki svojega odstotka niso namenili nobenemu upravičencu. Gre približno za 10 do 12 milijonov evrov letno. Ta denar se je doslej stekal v Sklad za razvoj nevladnih organizacij (NVO). Vlada in minister za zdravje dr. Tadej Ostrc poudarjata, da novi zakon ne posega v delež, ki ga posameznik sam nameni gasilcem, Slovenski karitas, Rdečemu križu, športnemu društvu ali drugemu upravičencu, in da bodo že sklenjene pogodbe ter obveznosti do NVO-jev izpolnjene. Nevladniki in opozicija (med drugim Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij – CNVOS) temu nasprotujejo. Trdijo, da gre za edini stabilni sistemski vir Sklada za razvoj NVO, iz katerega tečejo pogodbe z več kot 300 organizacijami, nekatere do leta 2028. Navajajo, da bi ob prenosu letošnjih prilivov in ustavitvi novih v skladu za NVO ostali le okoli trije milijoni, medtem ko naj bi za tekoče obveznosti v naslednjih treh letih potrebovali okoli devet milijonov. Vlado obtožujejo, da je zdravljenje otrok uporabila kot ščit za rez v nevladni sektor. Na drugi strani Resni.ca in koalicija poudarjata, da NVO-ji iz drugih javnih virov letno prejmejo več sto milijonov (ocena je okoli 700 do 800 milijonov evrov), nenamenjeni odstotek dohodnine pa je le manjši del.

Intervjuja: Andrej Kosi in mag. Janko Boštjančič

S podporo zakonu o javni preiskavi se odpravlja možnost zavlačevanja parlamentarnih preiskav in zagotavlja večja učinkovitost, je v intervjuju za Demokracijo povedal poslanec Andrej Kosi. »Glede pravnega varstva pa nasprotniki zakona zavajajo javnost, ko trdijo, da se bo preiskovalo vsakega posameznika, saj to ne drži. Preiskovalne komisije so ustanovljene zgolj z namenom ugotavljanja politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij. Preiskovanci pa imajo pravno varstvo zagotovljeno z možnostjo vložitve tožbe v upravnem sporu po prejemu končnega poročila,« je še povedal.

Mag. Janko Boštjančič pa je predstavil Park vojaške zgodovine, muzejski objekt v Pivki. »Odločitev, da je osrednja razstava Parka vojaške zgodovine posvečena osamosvojitvi Republike Slovenije, temelji na dejstvu, da se je vojna za Slovenijo začela prav v vojašnici, kjer je zdaj muzej,« je povedal v intervjuju za Demokracijo.

Nasilneži imigrantskega porekla zažigajo šole in napadajo učitelje

V preteklem tednu so po vsej Franciji potekali kvazi »protesti srednješolcev«, ki so se hitro razvili v ulično nasilje. Začelo se je v Parizu in okolici, potem pa se je razširilo tudi na nekatera druga mesta po državi – praviloma tam, kjer je visoka koncentracija dijakov s koreninami iz držav tretjega sveta. Izgredniki, med katerimi je velik delež srednješolcev, skoraj vsi pa so mladi – tja do srede dvajsetih let – in skoraj uniformno imigrantskega porekla, so začeli z razbijanjem šolskega inventarja. Kaj hitro pa so nasilni izgredi še eskalirali in začeli so se požigi šolskih poslopij ter fizični napadi na šolsko osebje, še posebno na ravnatelje. Nasilje je se je iz okolic šol hitro razširilo na območja celotnih mest. Mladi nasilneži so napadali ljudi na ulicah, napadali so policiste in gasilce, požigali javno infrastrukturo ter civilna, gasilska in policijska vozila, z vnetljivo tekočino pa so zalivali celo ljudi. Policija je prijela več tisoč nasilnežev, v bolnišnicah pa delajo nadure.

V novi Demokraciji objavljamo kolumne naših urednikov, novinarjev ter zunanjih sodelavcev. Tokrat so jih pripravili: Metod Berlec, Jože Biščak, Boris Tomašič, Petra Janša, Lucija Kavčič, Stane Granda, Miro Petek, Matevž Tomšič, Andrej Umek, Andrej M. Poznič in Keith Miles.

Tednik Demokracija – pravica vedeti več!

 

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine