Piše: Vida Kocjan
Ustanovljen je Zavod za zaščito žrtev parlamentarne preiskave 2022–26. Zavod so ustanovili Bojan Požar, Franci Zavrl, Miran Videtič, Sebastjan Jeretič, Edvard Kadič, Jože Biščak in Boris Tomašič. Tamari Vonta in nekaterim drugim očitajo posege v račune, prekoračitev mandata in kršenje človekovih pravic.
Zavod bo deloval v podporo posameznikom, za katere ustanovitelji ocenjujejo, da so jim bile v okviru parlamentarnih preiskav kršene pravice, ter jim pomagal pri uveljavljanju pravnega varstva. Ustanovitelji menijo, da je preiskovalna komisija, ki ji je predsedovala Tamara Vonta, nedopustno posegala v pravice prič (med drugim z vpogledi v poslovne in osebne račune) ter institut parlamentarne preiskave uporabljala za politični obračun. Poleg že vložene kazenske ovadbe zoper Tamaro Vonta bo zavod vložil kazenske ovadbe tudi zoper Tomaža Modica, novinarja portala Necenzurirano in pogodbenega preiskovalca državnega zbora, Vesno Vuković, nekdanjo generalno sekretarko Gibanja Svobode, in Petra Gruma, nekdanjega generalnega direktorja Finančne uprave RS (Furs).
Ustanovitelji so sporočili, da se bo zavod aktivno vključil tudi v referendumsko kampanjo o zakonu o parlamentarni preiskavi.
»Parlamentarna preiskava je lahko legitimno orodje nadzora le, če spoštuje pravice prič in preiskovancev. Ko se parlamentarna komisija spremeni v orodje političnega obračuna, je treba žrtve zaščititi in odgovornost tudi kazensko uveljaviti,« so sporočili. Podrobnosti o delovanju in nadaljnjih pravnih korakih bodo predstavili pozneje.
Kako je delovala Tamara Vonta
Parlamentarna preiskovalna komisija naj bi preiskovala sume nezakonitega financiranja strank in politične propagande v medijih (2022–2026). Komisija se je nato pod vodstvom Tamare Vonta (Gibanje Svoboda, včasih tudi Jankovićeve Pozitivne Slovenije) spremenila iz instrumenta parlamentarnega nadzora v orodje selektivnega političnega pritiska. Slednje je razvidno tudi iz poteka njenih zaslišanj, obsega pridobljenih podatkov, enostranskosti preiskave in javnih izjav.
Komisijo je sprva vodila Mojca Pašek Šetinc, ki je pozneje javno priznala, da je bil namen ustanovitve političen obračun s stranko SDS. Po njeni razrešitvi je vodenje prevzela Vonta in nadaljevala v istem duhu, a z večjo intenzivnostjo. Komisija se je osredotočila izključno na SDS, NSi, Novo24TV, Demokracijo ter z njimi povezane osebe in podjetja, pa tudi na tiste, ki niso trobili v isti rog kot Golobova Svoboda. Hkrati je sistematično ignorirala dogajanja na drugi strani, denimo plačila državnih podjetij podjetju Providentia (povezanemu z Vesno Vuković in Primožem Cirmanom) ali nakazila GEN-I, financiranje Odlazkovih medijev in podobno.
Posegi v račune, prekoračitev mandata, kršenje človekovih pravic
Najtežji očitki se nanašajo na pridobivanje in uporabo podatkov. Komisija je prek Fursa (takrat pod Petrom Grumom) dobila vpogled v poslovne in osebne račune ter davčne podatke, ki so presegali zakonito podlago in predmet preiskave. Ti podatki niso ostali v zaprtem krogu. Vonta jih je uporabljala tudi na javnih zaslišanjih za vprašanja, ki niso spadala v mandat komisije.
Pri zaslišanju Borisa Tomašiča, vodilnega v Nova24TV in Novih obzorjih, so se pojavila vprašanja o podjetjih in oglaševalskih pogodbah, ki niso bila v ničemer povezana s predhodno določenim predmetom preiskave. Vonta je govorila celo o naročnikih Demokracije. Franci Zavrl je opisal, da so ga spraševali tudi o dvigih lastnega zasluženega denarja na bankomatu. Sebastjan Jeretič pa je navedel, da so brskali po njegovih računih in nadlegovali njegove stranke, čeprav ni bil niti osumljenec niti formalno vabljen kot priča v zvezi s tem. Podobno je povedal tudi Bojan Požar, novinar in lastnik portala Pozareport.si.
Šlo je torej za pretvorbo prič v preiskovance brez ustreznih procesnih jamstev. Parlamentarna komisija namreč ni sodišče in nima policijskih pooblastil, kakor si je te vzela Vonta.
Stil vodenja in vloga zunanjih sodelavcev
Zaslišanja niso potekala kot ugotavljanje dejstev. Zavrl je Vonti očital, da se je spuščala v polemike in interpretacije, kar ni vloga predsednice komisije. Namesto distanciranega vodenja je zaslišanje postalo soočenje. Priče so bile večkrat vabljene, mandat pa se je raztezal, dokler ni bilo dovolj materiala za politični učinek pred volitvami.
Komisija je bila tudi ena izmed najdražjih. Tomaž Modic, novinar Necenzuriranega in pogodbeni sodelavec komisije (Vonte torej), je od državnega zbora na račun svojega s. p.-ja od novembra 2022 dalje prejel 76.603 evre – nazadnje 10. aprila 2026, zadnji zneski so bili mesečno po 2.196 evrov. Povezave med Modicem, Vesno Vuković in Vontino komisijo so dodatno okrepile vtis, da preiskava ni bila institucionalno nevtralna. Ena ovadba zoper Tamaro Vonta je tako že vložena, vložil jo je Boris Tomašič. Zdaj so napovedane dodatne kazenske ovadbe zoper Vonto, Modica, Vukovićevo in Gruma, izhajajo prav iz tega sklopa očitkov: zloraba položaja, nedovoljeno pridobivanje in razkrivanje podatkov. Po naših virih so dostop do podatkov komisije imeli tudi ostali iz stranke Gibanje Svoboda (bodisi posredno ali neposredno), tudi njihovi strokovni sodelavci v državnem zboru. Tomašič je v preteklih dneh povedal, da bo ovadbo, ki jo je januarja vložil zoper Vonto, zdaj prevzel novoustanovljeni zavod. To bo v nadaljevanju vodilo tudi ostale ovadbe, ki bodo še sledile.
Politični kontekst in posledice
Nihče ne oporeka, da se preiskujejo tokovi javnega denarja. Problem pa je, da se preiskujejo samo v eno smer, z orodji, ki presegajo zakonski okvir, in s stilom, ki priče javno obsoja, še preden so dejstva pravno preverjena.
Ustanovitev zavoda in napoved sodelovanja v referendumski kampanji o zakonu o parlamentarni preiskavi sta zato logična posledica. Izkušnja z Vontino komisijo je namreč pokazala, kako hitro se lahko institut parlamentarnega nadzora spremeni v politično policijo. Prav slednje pa je izraz, ki ga zdaj ob prihajajočem referendumu uporabljajo za drugo stran. To, kar so počeli sami, zdaj očitajo drugim. Pozabljajo, da je parlamentarna preiskava legitimna, vendar le, dokler spoštuje meje mandata, varuje davčno in poslovno tajnost ter loči vlogo priče od vloge obdolženca.
Mojca Pašek Šetinc: Komisija je bila ustanovljena za obračun s stranko SDS
Mojca Pašek Šetinc, prva predsednica komisije, je marca 2024 v enem od intervjujev povedala: »Za komisijo, ki sem jo vodila sama, lahko rečem, da je bila namenjena temu, da se pač na neki način obračuna s političnim nasprotnikom, stranko SDS.«
Kasneje je še povedala, da je Furs komisiji poslal več dokumentacije, kot je komisija zahtevala, in da je sama predlagala vračilo dokumentov, ki so presegali okvir preiskave. Do tega ni prišlo. Svoboda jo je oktobra 2023 izključila iz stranke, novembra 2023 pa so ji odvzeli tudi vodenje komisije ter namestili Tamaro Vonta.
Vesna Vuković: Komisija kot orodje zoper SDS in Janšo
Na posnetku, ki je marca 2026 zaokrožil v javnosti in naj bi nastal 19. oktobra 2023, Vesna Vuković Tamari Vonta reče, da je komisija, »ki smo jo mi ustanovili«, za stranko »politično ful pomembna […] zato, da Janezu Janši za vedno povedo, da je kriminalec.«
In: »Ti kot članica in poslanka Gibanja Svoboda nimaš pojma, kaj je tam notri. Ne tisto, kar Mojca razlaga, ampak tisto, kar je zares notri.«
S tem je Vukovićeva razkrila, da je kot takratna generalna sekretarka Svobode imela vpogled v interno gradivo komisije (tudi v podatke, ki naj drugim ne bi bili znani) in da je komisijo sama razumela kot politično orodje za trajno diskreditacijo Janše, ne kot nevtralen nadzor.
To se ujema tudi z javno izjavo Mojce Pašek Šetinc, da je komisija, ki jo je vodila, »namenjena temu, da se obračuna s političnim nasprotnikom, stranko SDS«.
