Piše: dr. Metod Berlec
Govor predsednika slovenske vlade Janeza Janše na 81. zasedanju Generalne skupščine Organizacije združenih narodov ni pritegnil samo pozornosti slovenske, ampak tudi širše svetovne javnosti, saj je pokazal, da slovensko vlado vodi politik, ki vidi širše in razmišlja geostrateško. Janšev govor v OZN je bil poziv k večji doslednosti mednarodne skupnosti. Kot enega ključnih problemov je izpostavil različna merila pri odzivanju na svetovne krize. Ob tem je poudaril, da trpljenje palestinskih in izraelskih civilistov zahteva resno in trajno pozornost ter da je vsako civilno življenje pomembno. Hkrati pa je opozoril na preganjanje kristjanov po svetu, množično nasilje v Nigeriji, kršitve človekovih pravic v Iranu in naraščajoči antisemitizem. »Če je vsako civilno življenje pomembno, zakaj je naša odzivnost od ene krize do druge tako različna? To ne pomeni, da bi morali eni krizi namenjati manj pozornosti, ampak da moramo biti do vseh doslednejši,« je dejal. Po njegovih besedah bi morali odziv mednarodne skupnosti določati predvsem obseg, trajanje in resnost trpljenja, ne pa geografija, politična zavezništva, medijska izpostavljenost ali politični vpliv.
Pomemben del govora je namenil tudi vojni v Ukrajini. Ponovil je stališče, da ruska agresija predstavlja grobo kršitev Ustanovne listine OZN in opozoril, da je bilo pomanjkanje odločnega odziva ob zasedbi Krima leta 2014 eden od dejavnikov, ki so tlakovali pot obsežni invaziji leta 2022. Po njegovem mnenju lahko trajen mir temelji le na spoštovanju suverenosti in ozemeljske celovitosti Ukrajine ter na verodostojnih varnostnih jamstvih. Janša ni ostal zgolj pri kritiki. Predstavil je tudi dva konkretna predloga za reformo delovanja ZN. Prvi predvideva vzpostavitev neodvisnega mehanizma, ki bi primerjal resnost svetovnih kriz z dejanskim odzivom mednarodne skupnosti ter opozarjal na morebitno selektivnost. Drugi pa se nanaša na večjo zaščito institucij OZN pred politično instrumentalizacijo, pri čemer bi morali pregledni postopki in enaka merila veljati za vse države članice. Njegovo osrednje sporočilo je bilo jasno: če želi OZN obnoviti zaupanje, mora lastna načela uporabljati dosledno in nepristransko. Po njegovem prepričanju rešitev ni v slabitvi multilateralizma, temveč v njegovi prenovi in zaščiti pred političnimi zlorabami. V času vse večjih geopolitičnih napetosti je bil to poziv k vrnitvi k temeljnim vrednotam, na katerih je bila organizacija zgrajena po drugi svetovni vojni.
No, prejšnji teden pa je slovenski medijski prostor zaznamovala povsem drugačna zgodba. Odmevale so navedbe Dušana Smodeja, osrednjega akterja afere Fotopub, da naj bi na eni od svojih razvpitih zabav užival kokain skupaj z nekdanjim ministrom in so-koordinatorjem Levice Luko Mescem. Mesec je navedbe precej neprepričljivo zanikal. Pri tem je zadeva zaskrbljujoča predvsem zato, ker to lahko pomeni, da je del slovenske leve tranzicijske politike soodvisen od narkomafije, ki skrbi za to, da Ljubljana velja za eno izmed evropskih kokainskih prestolnic. Do kdaj še? Morda do takrat, ko bodo organi pregona in sodna veja oblasti, tudi s pomočjo STKOK-a, končno začeli delovati neodvisno, profesionalno in učinkovito.
