Piše: G. B.
Izšla je nova številka revije Demokracija! V njej objavljamo, kako odmeva govor Janeza Janše na letošnjem zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov – gre za povsem drugačen govor od tistih, ki sta jih imela v preteklosti Robert Golob in Nataša Pirc Musar. Primer Luke Mesca in njegovega testiranja na droge odpira številna vprašanja o tem, ali ima droga v Sloveniji tudi politično barvo. Kot kaže, jo ima. Pišemo, kako je opozicija pogorela s poskusom razrešitve predsednika državnega zbora – vse skupaj spominja na slabo kvalitetno vaško burko. Novela zakona o parlamentarni preiskavi je vredna podpore prav zato, ker odpravlja varovalke, zaradi katere se je Robert Golob izogibal preiskavi. Golob je bil sicer nedavno znova ujet v konfliktu interesov. Franci Zavrl, znan iz procesa proti četverici konec osemdesetih let, je za naš tednik ekskluzivno spregovoril o tem, zakaj se je pridružil zavodu, ki združuje žrtve zlorabe parlamentarne preiskave v prejšnjem mandatu. Z Demokracijo boste vedeli več!
Osnovnih dejstev o tem, kar je v intervjuju za Info360 povedal razvpiti Dušan Josip Smodej, ne bomo ponavljali. Je pa zgovoren odziv na ta intervju, saj želijo zdaj problematizirati že samo dejstvo, da se Smodeju sploh daje besedo. No, Smodeja so dejansko že vrgli čez ramo in njegova beseda kot beseda prvoobtoženega v zadevi Fotopub seveda ne bi smela veljati – vsaj tako navajajo pristaši Luke Mesca. Češ, komu verjamemo: ali posiljevalcu ali pa politiku »stranke brez afer«. V začetku prejšnjega tedna je Mesec tudi objavil rezultat svojega urinskega testa, ki je pokazal, da je glede uporabe drog povsem »čist«. Le malo pozneje pa je Aleksandar Repić, prav tako županski kandidat v Ljubljani, z videoposnetkom pokazal, kako je mogoče s tovrstnimi testi goljufati. Hitro se je razvila tudi debata o tem, kateri test je zares verodostojen. Marsikdo se namreč izpred kakšnega desetletja in pol spomni primera tedanje notranje ministrice Katarine Kresal. Nekako deset mesecev po tistem, ko je brez hujših političnih posledic preživela tako imenovano garažno afero, so se v javnosti pojavile špekulacije, da je bila zaradi prevelikega odmerka kokaina hospitalizirana v UKC. Zato se je tudi sama dala testirati in tudi njen test je pokazal, da je »čista«.
Celoten članek si lahko preberete v novi številki Demokracije!
V novi Demokraciji še preberite:
Janša: OZN mora prenehati z dvojnimi merili
Tema letošnjega zasedanja – obnovitev zaupanja, upravljanje preobrazbe in OZN, ki zagotavlja rezultate za vse – je Janezu Janši ponudila priložnost, da zastavi vprašanje, ki je v palači na East Riverju že predolgo spregledano: »Zaupanje se začne s preprostim vprašanjem: ali svoja načela uporabljamo dosledno ali samo takrat, ko je to politično priročno?« Govor je imel jasno zgradbo: najprej zgodovinsko sidrno točko, nato primerjavo kriz, na koncu pa dva institucionalna predloga. Janša je spomnil na pobudo, ki jo je 27. septembra 2012 na 67. zasedanju Generalne skupščine predstavil kot takratni predsednik vlade. Ob takratni krizi v Siriji je pozval k učinkovitejšemu mehanizmu za preprečevanje genocida in drugih množičnih grozodejstev. Pobuda je imela široko začetno podporo, a ni bila uresničena. »Danes smo še dlje od cilja, ki smo ga poskušali doseči pred 14 leti,« je poudaril. Janšev uvod tako vzpostavi kontinuiteto slovenske zunanje politike pod njegovim vodstvom in hkrati omogoči oceno, da OZN lastna načela še vedno uporablja selektivno. Združeni narodi so bili ustanovljeni na načelih suverenosti, enakega dostojanstva, vladavine prava, mirnega reševanja sporov in varstva človekovih pravic. Toda načela izgubijo pomen, če veljajo le takrat, ko je to politično priročno.
Za odpravo »ščita«, ki varuje Goloba
To je edini zavezujoči referendum 11. oktobra. Vprašanje se glasi: »Ali naj se uveljavi novela zakona o parlamentarni preiskavi (ZPPre-B), ki jo je državni zbor sprejel 26. maja 2026?« Pobudo za referendum so sprožili nasprotniki novele. Podprle so jih opozicijske stranke Svoboda, SD in Levica ter del civilne družbe ob pomoči nekaterih nevladnih organizacij. Zbrali so več kot 44.000 podpisov. Trdijo, da novela slabi varovalke, saj naj bi bilo posameznikom težje predhodno izpodbijati odreditev preiskave pred ustavnim sodiščem. Kampanjo pa vodijo pod geslom proti »politični policiji«. V koaliciji (SDS, NSi, SLS, Fokus in Demokrati) in stranki Resni.ca ob tem navajajo, da je sprememba pogoj za učinkovite parlamentarne preiskave korupcije. Dodajajo, da je dosedanja ureditev omogočala, da se preiskava zavlačuje s proceduralnimi zapleti pred ustavnim sodiščem. Glas »za« pomeni uveljavitev novele.
Intervjuja: Franci Zavrl in dr. Tomaž Kladnik
»Tamara Vonta me celo danes žali, da sem obogatel na račun države. Pri čemer že 40 let pridno delam in si sam služim plačo, medtem ko njeno plačujemo vsi … Med samimi zaslišanji – pa ne samo mene, ampak tudi drugih – je Vonta sproti dokazovala svoje neznanje, hudobijo in naperjenost proti opoziciji,« je v intervjuju za Demokracijo povedal Franci Zavrl, podjetnik, komunikacijski strokovnjak in disident iz časa slovenske pomladi, ki je soustanovil zavod, ki združuje žrtve zlorab parlamentarne preiskave v času prejšnje koalicije.
Za naš tednik je spregovoril tudi dr. Tomaž Kladnik, polkovnik Slovenske vojske, zgodovinar ter avtor več knjig. »Pripadnost in vrednote vsakega naroda in s tem tudi vojske se ohranjajo in negujejo z ustreznim vrednotenjem in spoštovanjem nacionalne preteklosti – predvsem tiste, ki zaznamuje izgradnjo njene državnosti in suverenosti,« je dejal.
Opozicija pogorela s poskusom razrešitve predsednika DZ RS
V več kot sedem ur trajajoči parlamentarni razpravi o razrešitvi Zorana Stevanovića so v stranki Resni.ca zahtevo za njegovo razrešitev in očitke označili predvsem kot politični napad, ne kot utemeljeno kršitev. Stevanović pa je še posebej poudaril, da predlog vidi kot »največji dokaz, da nekaj dela prav«, in ga sprejema kot legitimno parlamentarno sredstvo. Pojasnil je, da gre za nadaljevanje političnega konflikta, ki se je začel že pred volitvami. Dodal je, da Resni.ca ni nikoli sodila v klasično levo-desno delitev. Svojo obljubo so držali: niso vstopili v vlado, so pa podprli tisto, ki je bila edina realna možnost in je v koalicijsko pogodbo vključila večino njihovih programskih točk. To po njegovih besedah »ni bila poroka, ni bila kapitulacija in predvsem ni bila prodaja – bila je politična odločitev, za katero smo prevzeli odgovornost«. Del politike pa Resni.co obravnava kot problem, ki ga je treba odstraniti, ne kot tekmeca. V opoziciji so mu uradno očitali kršitve poslovnika in ustave ter da je osebno preprečil nekatere preiskave. Obe izredni seji državnega zbora je sklical v roku in na dnevni red uvrstil zahtevane točke opozicije, o dnevnem redu pa je odločal državni zbor. »Ali lahko predsednik poslancem ukaže, kako morajo glasovati? Ne more in ne sme,« je dejal. Če bi predsednik državnega zbora nosil osebno odgovornost za vsako odločitev večine, bi s tem postal nadrejeni poslancem, kar ni njegova ustavna vloga. Spomnil je, da državni zbor vodi mirno, brez kričanja in brez merjenja politične pripadnosti. Morda vsaka postopkovna odločitev ni bila popolna, vendar pa funkcije ni zavestno uporabil za utišanje nasprotnika. V razdeljenem zboru je po njegovem mnenju logična izbira predsednik, ki ne pripada nobenemu od polov.
Robert Golob kot predsednik vlade ujet v konfliktu interesov
Senat Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) je 17. septembra 2026 sprejel ugotovitve v zadevi Golob–Subotič (v javnosti znani kot zadeva Karigador), v kateri je ugotavljal, ali so v konkretnih primerih ravnanja nekdanjega premierja Roberta Goloba obstajale okoliščine nasprotja interesov po zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK). S KPK so za nekatere medije sporočili, da je komisija »okoliščine nasprotja interesov in s tem kršitev zakona o integriteti in preprečevanju korupcije potrdila v dveh primerih opravljanja javnih nalog takratnega predsednika vlade, v treh primerih pa je postopek ustavila«. Vsebine ugotovitev sicer ne morejo komentirati, saj zadeva še ni pravnomočna. V izreku, ki ga je pridobila Slovenska tiskovna agencija, pa je navedeno, da se je Golob s tem, ko je na sejah vlade 8. junija in 30. avgusta 2023 glasoval o predlogih, na podlagi katerih je vlada sprejela sklepa, s katerima je bil v svet zavoda ljubljanske psihiatrične klinike in svet zavoda celjske bolnišnice imenovan poslovnež Tomaž Subotič, s katerim je imel Golob osebne stike, »znašel v okoliščinah, ki pomenijo nasprotje interesov«.
Ponovno uvedbo osemletke želi več kot polovica vprašanih staršev
Javnomnenjsko raziskavo je za ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino izvedla raziskovalna agencija Parsifal med 15. in 21. septembrom letos. Rezultati kažejo, da prehod na osemletno osnovno šolo podpira 45,9 odstotka vprašanih, nasprotuje mu 28,8 odstotka, 7,4 odstotka sodelujočih pa se do predlagane spremembe ne more opredeliti. Med starši osnovnošolcev je podpora 51,1-odstotna, predlogu pa nasprotuje 24,5 odstotka vprašanih. Med zaposlenimi v vzgoji in izobraževanju je prehod na osemletno šolo podprlo 39 odstotkov vprašanih, proti pa jih je bilo 36 odstotkov. Tema je v javnosti zelo prepoznavna, saj je zanjo slišalo kar 94,3 odstotka sodelujočih v raziskavi. Anketo je med 15. in 21. septembrom 2026 izvedla agencija Parsifal, v njej pa je sodelovalo 1.095 polnoletnih prebivalcev Slovenije. Podatki so bili zbrani s kombinacijo telefonskega (CATI) in spletnega anketiranja (CAWI). Vzorec je bil reprezentativno utežen glede na spol, starost, izobrazbo, tip naselja in statistično regijo, s čimer je bila zagotovljena ustrezna struktura vzorca glede na populacijo Slovenije.
V novi Demokraciji vabljeni k branju naših kolumn, ki so jih prispevali naši uredniki, novinarji in zunanji sodelavci. Tokrat so jih pripravili: Metod Berlec, Jože Biščak, Gašper Blažič, Tanja Brkić, Nina Žoher, Štefan Šumah, Andreja Valič Zver in Keith Miles.
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
