Piše: France Novak, Jesenice
Predsednik vlade g. Janez Janša je v ZN govoril o preganjanju kristjanov. Preganjanja, kot ga je omenil predsednik, pri nas res ni, toda vprašajte verujoče, ali se v družbi počutijo enakovredne. Mnogi doživljajo posmehljiv, če ne kar odkrito sovražen odnos. Precej dolgo sem že na svetu in po mojih izkušnjah v tem času ni bilo nikoli drugače. Oblastniki so po vojni v poizkusu izbrisa religij, verski svetovni nazor potlačili v intimno sfero, o kateri se javno ne govori. Razen seveda nekaterih, ki si upajo povedati, da svobodna Slovenija ni bila nikdar njegova intimna opcija.
Doma pa je ddr. Verena Perko nedavno objavila članek Izbris evropskega kulturnega spomina, v katerem ugotavlja sledeče: »Biti kristjan je danes v Evropi že nič manjše zlo kot biti Jud – z eno samo razliko, da smo kristjani načeloma mnogo bolj mlačni do svoje vere in vseobsegajoče, hitro izginjajoče krščanske dediščine.« In nekaj kasneje nadaljuje: »Evropa se je medtem odpovedala krščanstvu. Začelo se je z razsvetljenstvom in francosko revolucijo, nadaljevalo z razvojem sodobne znanosti in materialističnih nazorov ter kulminiralo s komunistično revolucijo, nacizmom in postmodernizmom.«
Ne samo, da so »komunistični naprednjaki« revidirali zgodovino slovenskega naroda, v učne načrte ni prišla niti prava zgodovina znanosti. Začelo se je z materialistično filozofijo, s prepričanji (aksiomi), ki jih ni mogoče dokazati, za katere pa tisti, ki jih sprejemajo, trdijo, da so samoumevni, (jasni kot beli dan). V razmišljanju ateistov je samoumevno, da ni Boga. Bodoči člani ZK so morali ob vstopu to izjavo tudi podpisati. Obstajata samo materija in energija, stvarnik ni potreben. Za njih je za obstoj življenja potemtakem logično, da mora biti evolucija resnična. Učni načrt v naših povojnih šolah je dovoljeval samo materialistični svetovni nazor. Celo na rdečih Jesenicah so vendarle, do zimskega semestra leta 1950, dovoljevali katoliškemu župniku poučevati v osnovni šoli verouk otroke »zaostalih staršev«. Kasneje to ni bilo več dovoljeno. Učni načrt je torej uvajal, čeprav tega ni trdil, edino dovoljeni, »ideološko nevtralni«, znanstveni socializem. Uradno za šolo ni obstajal noben drug pogled na svet. Bojim se, da si tudi danes tako predstavljajo načrtovalci šolske reforme.
Za vernike pa je samoumevno, da Bog obstaja in da so vesolje in ljudje njegova stvaritev – da smo ustvarjeni po Božji podobi (1 Mz 1,27), da imamo duhovno in fizično naravo (1 Mz 2,7), da smo sposobni moralnih odločitev (1 Mz 3,1-7) in da smo, [kako neprijetno za ateiste] odgovorni za svoja dejanja (1 Mz 3,16-19). Nobenega od teh svetovnih nazorov znanstveno ni mogoče dokazati ali zavreči. Lahko pa ju preizkušamo, kako dobro se skladajo z našimi vsakodnevnimi izkušnjami.
Zapis ddr. Perkove, »da smo kristjani, mnogo bolj kot Judje, mlačni do svoje vere in do vseobsegajoče, hitro izginjajoče krščanske dediščine,« me spodbuja, da zapišem nekaj argumentov proti t.i. znanstvenemu svetovnemu nazoru, o katerih se v javni šoli ne govori.
Pred francosko revolucijo so znanstveniki verjeli, da je vesolje večno in neskončno. Verjeli so, da ga je ustvaril Bog in da v njem veljajo nekateri po Bogu izbrani naravni zakoni. To je bil tudi glavni motiv za nastanek znanosti. Zgodovina znanosti pa nas uči:
(a) Dokler so učili, da je vesolje večno, jim ni bilo treba skrbeti kako je nastalo. Toda že v Einsteinovem času so odkrili, da je imelo vesolje svoj začetek (Edvin Hubble in Vesto Slipher) in vse, kar ima začetek, ima tudi svoj vzrok (Kalamov kozmološki argument). Einstein je temu odkritju zelo nasprotoval, češ da bi s tem dali vernikom veter v njihova jadra. Materialistični znanstveniki so torej morali izumljati razne vzroke: vesolje je nastalo spontano iz absolutnega niča (čarovniška razlaga, ali nastalo je iz pra-atoma, ali iz kvantnega valovanja, ali iz teorije strun, ali celo zaradi obstoja gravitacijskega zakona. To je trdil svetovno najbolj znani fizik Stephen Hawking). Pripomniti je treba, da nobene od teh razlag znanstveno ni mogoče ponoviti, torej je to enako slepa vera, kot jo atesti pripisujejo vernikom.
(b) Kmalu po tem odkritju je fizik Fred Hoyle in za njim tudi drugi potrdil, da je za nastanek vesolja potrebno izjemno natančno medsebojno uglaševanje (cca 25) fizikalnih konstant. Po nazoru vernikov je to seveda naredil Bog. Ateisti so bili tu v strašni zadregi. Njihova rešitev je nastanek velikanskega števila grozdu podobnih vzporednih vesolj, v katerem ima vsaj eno – to je naše – pravo kombinacijo konstant. Presodite to rešitev. Najbližjega vesolja ni mogoče videti, niti dokazati njegovega obstoja, poleg tega pa si ni več mogoče niti predstavljati prostora zanje, saj polmer našega vesolja meri 46,5 milijarde svetlobnih let (vir UI). Spet ugotavljamo slepo vero na ateistični strani.
(c) Tretji problem ateizma je slepa vera v evolucijo živih organizmov. Nihče ne oporeka majhnim spremembam v telesni zgradbi – t.i. mikroevoluciji, znotraj živalske vrste. Še nikomur pa ni uspelo znanstveno dokazati makroevolucije, to je spremembe ene živalske vrste v drugo, n.pr. zajca v psa. O tem govori Darwinov Razvoj vrst. Kaj je torej znanstvenega v tem nauku? Poleg tega, v postopnem razvoju enega bitja ali samo organa v drugega, obstaja nepremagljiva ovira je t.i. Irreducible Complexity (zgradba, ki se je ne da tako poenostaviti, da bi še vedno delovala). To zahteva razvoj zapletenega organa, ki mora nastati istočasno z vsemi sestavnimi deli, če naj deluje. Je to po premisleku o evoluciji res mogoče?
(d) V nebo vpijoča slabost teorije evolucije, ki naj bi bila znanost, je popolna odsotnost fosilov prehodnih vrst. Do zdaj niso našli še nobenega, čeprav bi jih moralo biti na milijone, če je evolucija resnična.
(e) Darwinova teorija potrebuje za začetek evolucije prvo živo celico, ki naj bi nastala nekoč v preteklosti v topli mlaki polni raztopljenih mineralov. To imenujejo abiogeneza. Leta znanstvenih poskusov najboljših organskih kemikov ustvariti celico, ki bo sposobna samo-reprodukcije, so ostala, kljub visoki obljubljeni nagradi, neuspešna. Če je na začetku, t.i. kemijska evolucija, vzbujala nekaj optimizma, je zdaj, ko poznamo sestavne dele žive celice – organele, cilj z vsakim novim odkritjem vedno bolj oddaljen. Brez prve naključno nastale žive celice je tudi evolucija samo pravljica.
(f) Zadnji žebelj v krsto Darwinove teorije evolucije bo zabila informacijska znanost. Od leta 1958, ko je Francis Crick, soodkritelj zgradbe DNK, predlagal hipotezo, da je DNK kodirano navodilo celici kako naj zgradi novo, so to hipotezo mikrobiologi potrdili. Danes vemo, da je človeški DNK (genom) navodilo kako zgraditi človeka. To je informacija ki vsebuje 3,2 milijarde črk. Ali ste že kdaj v naravi videli, da bi po naključju nastala informacija dolga dve ali tri besede? DNK je mnogo razredov bolj zapleten program, kar so ga kdaj koli ustvarili najboljši računalniški programerji. Tak program lahko ustvari samo inteligentni načrtovalec – Bog.
Pišem v upanju, da bo to prebral kdo od bodočih načrtovalcev učnih naravoslovnih programov. Če bodo programi ostali kot so, pa upam, da jih bodo brali starši kot pomoč pri pošteni vzgojitelji svojih otrok.
